Zgodovinarji se po Dražgošah držijo za glavo

Kdo je napisal govor predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je bil v svojem mandatu tokrat prvič govorec na slovesnosti v Dražgošah, ne vemo. A kdorkoli je bil, očitno ni dobro opravil svojega dela, saj je v njegovem govoru mogoče najti več zgodovinsko spornih ali močno pretiranih trditev, ki jih kritiki označujejo za manipulativne, zavajajoče ali neresnične. 

“Ko Golob trdi, da današnja politična delitev naroda ni zgodovinsko dejstvo, temveč je bila umetno ustvarjena – to absolutno ne drži. Vse je izhajalo iz dejanj komunistov. Iskren čas je, da enkrat sprejmemo zgodovinska dejstva, ne glede na to, ali nam so všeč ali ne,” je dejala zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar.

“Zadeva Dražgoš je že dolgo zgodovinsko raziskana – šlo je za provokacijo. Partizani so prišli v Dražgoše in prirejali tam mitinge, kljub temu da so jih vaščani prosili, naj tega ne počnejo. S tem so provocirali Nemce. Ti so jim sicer obljubili, da jih bodo varovali, a ko so Nemci prišli, se partizani niso borili, temveč so se umaknili in vaščane prepustili usodi,” je uvodoma dejala dr. Griesser Pečar.

“To, kar je gospod Jože Možina povedal v svojem prispevku Utrip, je absolutno res. Tudi pokojni profesor Tone Ferenc je to že raziskoval in ugotovil, da je bilo v bitki samo 27 nemških žandarjev,” nadaljevala in poudarila, da je potrebno upoštevati, da je “bila huda zima, da so mnogi iz partizanskih vrst zaradi mraza odhajali domov in da je bil to tudi eden od razlogov za mobilizacijo ljudi”.

V govoru je Golob govoril o nekakšni enotnosti, nato pa smo videli odzive – tudi intelektualec Žiga Turk se je odzval: “Med letoma 1941 in 1945 nobene enotnosti ni bilo, ampak so komunisti sprožili državljansko vojno. Prva tarča so bili razredni sovražniki – Slovenci, okupator pa kolateralna škoda. Podobno Golob zdaj govori o enotnosti, a se v 4 letih ni bil sposoben z opozicijo dogovoriti ničesar. Pač pa je sprožil hladno državljansko vojno, ki jo je imenoval “čiščenje janšistov” in kasneje “depolitizacija”. Tak razkorak z realnostjo je mogoč samo zaradi medijskega hlapčevstva.”

1941-45 ni bilo nobene enotnosti, ampak so komunisti sprožili državljansko vojno. Prva tarča so bili razredni sovražniki – Slovenci, okupator pa kolateralna škoda.

Podobno Golob zdaj govori o enotnosti, a se v 4 letih ni bil sposoben z opozicijo dogovoriti ničesar. Pač pa je… pic.twitter.com/Zf1B37vXJS

— Žiga Turk (@ZigaTurk) January 12, 2026

Zgodovinarka se je strinjala in pojasnila, da je bilo “prebivalstvo v Sloveniji v glavnem proti okupatorju, vendar so komunisti monopolizirali upor. Vsak, ki je deloval zunaj Osvobodilne fronte in partizanov, je veljal za izdajalca, ki ga je bilo treba likvidirati – kar so tudi počeli. Zaradi tega je prišlo do revolucije, ki so jo izkoristili, da bi po vojni prišli na oblast. Namesto da bi se takrat vse slovenske sile združile proti okupatorju, so to preprečili.”

“Glavnina slovenskih katoličanov in številni duhovniki so bili ponosni del partizanskih bojnih enot,” je izjavil Golob. To je največja in najbolj očitna zgodovinska netočnost.

“To seveda ne drži. Večina duhovnikov ni bila na strani partizanov oziroma Osvobodilne fronte, prav zato, ker so videli umore in likvidacije lastnih nasprotnikov. Zato so preprečili sporazum med vsemi stranmi. To je absolutno zgodovinsko nevzdržno,” je bila kritična zgodovinarka.

Foto: STA

Pojasnila je še, da “niso vsi, ki so šli v partizane, bili komunisti ali zagovorniki revolucije. To ne drži. Marsikdo je šel v partizane zato, ker je bil nasprotnik okupatorja. Ker pa so narodnoosvobodilni boj vodili komunisti, je prišlo do razdvojenosti naroda,” zaključuje dr. Griesser Pečar.

T. B.