.jpg)
4 hours ago
42
Obdobje izjemno visokih temperatur, ki je konec julija in v začetku avgusta zajelo velik del Slovenije, se je 6. avgusta 2026 končalo z novim rekordom. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je na več merilnih mestih v osrednji in južni Sloveniji temperatura kar devet dni zapored presegla 35 stopinj Celzija, kar je dva dneva več od prejšnjega rekorda iz avgusta 2013.
Med kraji z devetdnevnim nizom so bili Vrhnika, Kranj, Ljubljana, Dobliče pri Črnomlju in letališče Cerklje ob Krki. Dolžina vročinskega obdobja je bila tako na teh postajah daljša od vsega, kar je bilo na primerljiv način zabeleženo doslej.
Rekord je padel tudi v Cerkljah ob KrkiDevet dni zapored je temperatura presegla 35 stopinj
Posamezen vroč dan s temperaturo nad 35 stopinj Celzija v Sloveniji ni nekaj neznanega. Bistveno bolj izstopa podatek, da se je tako visoka temperatura ponavljala iz dneva v dan več kot teden dni. Prav trajanje je posebnost letošnjega vročinskega obdobja.
Po podatkih ARSO je prejšnja rekordna dolžina niza znašala sedem zaporednih dni in je bila zabeležena avgusta 2013. Letošnji niz je bil na več merilnih postajah daljši za dva dneva.
| Zaključek obdobja | 6. avgust 2026 |
| Najdaljši niz nad 35 °C | 9 dni |
| Prejšnji rekord | 7 dni |
| Leto prejšnjega rekorda | 2013 |
| Razlika | 2 dneva |
Devetdnevni niz so med drugim zabeležili v Ljubljani, Kranju, na Vrhniki, v Dobličah pri Črnomlju in na območju letališča Cerklje ob Krki.
Gre za precej različna območja Slovenije, kar kaže, da visoke temperature niso bile omejene zgolj na tradicionalno najtoplejše dele Primorske ali jugovzhoda.
Posebnost letošnjega vročinskega vala je bilo njegovo trajanje
Pri ocenjevanju vročine ni pomemben samo absolutni temperaturni maksimum.
Če se temperature nad 35 stopinj Celzija pojavljajo več dni zapored, se čez dan segrevajo stavbe, tla in urbana območja, ponoči pa se toplota pogosto ne uspe dovolj hitro sprostiti.
Zato lahko daljše vročinsko obdobje občutimo bistveno močneje od enega samega dne z zelo visoko temperaturo.
ARSO sicer pri analizi vremenskih in podnebnih dogodkov uporablja podatke z merilnih postaj po Sloveniji. Aktualne meritve in arhiv izrednih dogodkov objavlja tudi na svojih uradnih straneh.
Ljubljana, Vrhnika in Kranj med kraji z rekordnim nizom
Posebej zanimiva je prisotnost Ljubljane in Kranja med kraji, kjer je niz trajal devet dni.
V mestih lahko vročino dodatno okrepi tako imenovani učinek mestnega toplotnega otoka. Asfalt, beton in stavbe čez dan sprejmejo veliko sončne energije, nato pa jo sproščajo še več ur po sončnem zahodu.
Vrhnika je zaradi svoje lege vremensko nekoliko drugačna od Ljubljane, kljub temu pa je bil niz nad 35 stopinj enako dolg.
Na jugovzhodu države sta med izpostavljenimi merilnimi mesti Dobliče pri Črnomlju in letališče Cerklje ob Krki, kjer so visoke poletne temperature sicer pogostejše.
LjubljanaKaj pomeni konec niza?
Zaključek devetdnevnega obdobja ne pomeni nujno konca poletne vročine. Pomeni predvsem, da je bil 6. avgust zadnji dan neprekinjenega niza, v katerem je temperatura na omenjenih postajah vsak dan presegla 35 stopinj Celzija.
Že en dan, ko temperatura ostane pod to mejo, niz statistično prekine.
Avgusta se zato lahko pojavijo novi zelo vroči dnevi, vendar bodo ti predstavljali novo obdobje in ne nadaljevanja prejšnjega rekorda. ARSO je tudi v aktualnih vremenskih obetih za avgust navajal možnost najvišjih dnevnih temperatur med približno 33 in 38 stopinjami Celzija, zato poletna vročina še ni nujno zaključena.
Rekord, ki ga ne določa ena sama številka
Pri vremenskih rekordih največ pozornosti običajno pritegne podatek o najvišji temperaturi. Letošnji začetek avgusta pa je zanimiv iz drugega razloga.
Devet zaporednih dni nad 35 stopinj Celzija kaže predvsem vztrajnost vročine.
Takšno obdobje vpliva tudi na vsakdanje življenje. Stanovanja se težje ohlajajo, poraba energije za hlajenje narašča, povečana je potreba po vodi, vročina pa predstavlja večjo obremenitev za ljudi, ki delajo na prostem.
Za meteorologe je letošnji niz še en pomemben podatek v dolgoletnih meritvah slovenskega vremena. Prejšnja meja sedmih dni iz leta 2013 je na več postajah zdaj presežena za dva dneva.
Po podatkih ARSO se je rekordno obdobje zaključilo 6. avgusta 2026, v vremenski statistiki pa bo ostalo zapisano kot eden izrazitejših vročinskih nizov zadnjih desetletij.
Objava Vročinski niz se je končal z rekordom: ponekod devet dni zapored nad 35 stopinj se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)