.jpg)
3 hours ago
17
Sončni mrk, ki bo v sredo, 12. avgusta 2026, viden tudi iz Slovenije, bo za približno eno uro zmanjšal količino sončnega sevanja in s tem tudi proizvodnjo fotovoltaičnih elektrarn. Učinek bo opazen tudi v slovenskem elektroenergetskem sistemu, vendar motnje pri oskrbi gospodinjstev z električno energijo niso pričakovane, saj je mrk napovedljiv, zgodil pa se bo pozno zvečer, ko proizvodnja sončnih elektrarn že sicer hitro upada. Evropski sistemski operaterji so se na dogodek vnaprej pripravili.
Vprašanje je kljub temu zanimivejše kot ob sončnih mrkih pred desetletjem. V Sloveniji je bilo konec leta 2025 priključenih že skoraj 70.000 sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo približno 1.650 MW. Še leta 2021 jih je bilo po moči le približno 470 MW.
Mrk bo pri nas nastopil prav ob večernem padanju proizvodnje
V Sloveniji bomo videli delni sončni mrk. Za Ljubljano se bo začel okoli 19.25, največjo fazo bo dosegel približno ob 20.12, nato pa bo Sonce že zelo nizko nad obzorjem. V Ljubljani bo magnituda mrka okoli 0,87, na zahodu države nekoliko večja.
To je z vidika električnega omrežja pomembna okoliščina.
Če bi se enako izrazit mrk zgodil opoldne na jasen avgustovski dan, bi bila sprememba proizvodnje slovenskih sončnih elektrarn bistveno večja. Ob 19. uri pa fotovoltaika že prehaja v običajni večerni padec proizvodnje, saj je Sonce nizko in se približuje zahodu.
Mrk bo ta proces predvsem pospešil.
Preprosto povedano: fotovoltaične elektrarne bodo začele izgubljati proizvodnjo hitreje, kot bi jo ob običajnem jasnem večeru. Električno energijo, ki bo v tem času manjkala, morajo nadomestiti drugi proizvodni viri, hranilniki ali uvoz prek povezanega evropskega omrežja.
Sončna elektrarnaV Evropi lahko izgine skoraj 10 GW fotovoltaične moči
Dogodek ni pomemben samo za Slovenijo. ENTSO-E, evropsko združenje operaterjev prenosnih omrežij, je 7. avgusta sporočilo, da bi lahko ob jasnem vremenu proizvodnja sončnih elektrarn po Evropi zaradi mrka začasno upadla za do 9,7 gigavata. Največji vpliv pričakujejo med približno 19.15 in 21.30 po srednjeevropskem poletnem času.
Za predstavo: 9,7 GW pomeni 9.700 MW proizvodne moči. Največji učinek naj bi občutili Španija in Nemčija, predvsem zaradi velike količine nameščenih sončnih elektrarn. V Španiji, kjer bo na delu države mrk popoln, tamkajšnji sistemski operater Red Eléctrica ocenjuje, da se lahko fotovoltaična proizvodnja zmanjša za približno 5 GW.
Kljub temu tudi Španija ne pričakuje težav pri pokrivanju porabe. Razlog je podoben kot pri nas: dogodek se zgodi v delu dneva, ko proizvodnja fotovoltaike že naravno upada.
Sončnih elektrarn je v Sloveniji že skoraj 70.000
Pred desetimi ali petnajstimi leti sončni mrk za slovenski elektroenergetski sistem ne bi predstavljal posebej zanimivega dogodka. Danes je drugače. ELES navaja, da je leta 2025 v Sloveniji obratovalo skoraj 70.000 sončnih elektrarn.
| Število sončnih elektrarn | skoraj 70.000 |
| Skupna instalirana moč | približno 1.650 MW |
| Instalirana moč leta 2024 | 1.422 MW |
| Rast v enem letu | približno 16 % |
| Instalirana moč leta 2021 | približno 470 MW |
Njihova skupna instalirana moč se je samo med letoma 2024 in 2025 povečala za približno 16 odstotkov.
Pri teh številkah je treba razlikovati med instalirano in dejansko proizvodno močjo. Sončne elektrarne z instalirano močjo 1.650 MW ne proizvajajo ves čas 1.650 MW. Njihova trenutna proizvodnja je odvisna od položaja Sonca, oblačnosti, temperature, orientacije modulov in drugih dejavnikov.
Zvečer 12. avgusta bo zato izhodiščna proizvodnja že precej nižja od teoretične največje moči.
Kaj se bo med mrkom pravzaprav zgodilo v omrežju?
Za elektroenergetski sistem ni največja posebnost samo zmanjšanje proizvodnje, temveč hitrost njene spremembe.
Luna začne prekrivati Sonce in proizvodnja velikega števila fotovoltaičnih elektrarn začne skoraj istočasno padati. Sistem mora razliko sproti nadomestiti.
To lahko naredi z različnimi viri:
- hidroelektrarnami,
- drugimi regulacijskimi elektrarnami,
- baterijskimi hranilniki,
- čezmejnimi pretoki električne energije,
- rezervami, ki jih sistemski operaterji zagotavljajo za uravnoteženje sistema.
Evropski elektroenergetski sistem je med seboj tesno povezan, zato se ravnotežje ne zagotavlja zgolj znotraj meja posamezne države.
ENTSO-E je pred letošnjim mrkom sporočil, da so operaterji nadzornih centrov z dogodkom seznanjeni, tržni udeleženci pa so dobili informacije o pričakovanem zmanjšanju proizvodnje. Predvideni so tudi dodatni varnostni ukrepi in koordinacija med državami.
Sončne celice, elektrarna na strehiPodoben preizkus je Evropa že prestala
Sončni mrk 20. marca 2015 je bil za evropsko električno omrežje prvi večji preizkus v obdobju množične uporabe fotovoltaike.
Takrat je bilo v celinski Evropi nameščenih približno 90 GW fotovoltaičnih zmogljivosti. ENTSO-E je po dogodku ugotovil, da je evropsko omrežje mrk uspešno prestalo prav zaradi vnaprejšnjega načrtovanja in koordinacije sistemskih operaterjev.
Že takrat so opozarjali, da bodo prihodnji mrki zahtevnejši, ker bo sončnih elektrarn bistveno več.
Napoved se je uresničila. Sončna energija je leta 2025 predstavljala približno 13 odstotkov proizvodnje električne energije v Evropski uniji, zato je danes nenaden padec fotovoltaične proizvodnje precej pomembnejši sistemski dogodek kot nekoč.
Bo doma za trenutek zmanjkalo elektrike?
Sončni mrk ne pomeni, da bo evropsko omrežje nenadoma ostalo brez skoraj 10 GW in šele nato iskalo rešitev. Čas, trajanje in pot mrka so znani vnaprej, prav tako je mogoče precej natančno izračunati pričakovano spremembo proizvodnje. In odgovor na vprašanje je enostaven: ne.
Največja neznanka bo vreme. Če bo nad večjim delom Evrope oblačno, bo vpliv mrka na proizvodnjo manj izrazit, saj bodo sončne elektrarne že pred njim proizvajale manj elektrike. Ob jasnem nebu bo padec bolj viden.
V Sloveniji je dodatna prednost čas dogodka. Mrk bomo spremljali tik pred sončnim zahodom, zato fotovoltaika takrat že ne bo glavni proizvodni vir dneva.
Za uporabnika električnega omrežja se zato najverjetneje ne bo zgodilo nič opaznega. Luči ne bodo utripnile samo zato, ker bo Luna zakrila velik del Sonca.
Za operaterje elektroenergetskih omrežij pa bo 12. avgust precej zanimivejši: v dobri uri bodo lahko v realnem času spremljali, kako sistem z vedno večjim deležem sončne energije obvladuje enega najbolj predvidljivih, a hkrati zelo nenavadnih padcev proizvodnje.
Objava Sončni mrk 12. avgusta bo zmanjšal proizvodnjo sončnih elektrarn: bo elektrike dovolj? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)