To je prva protestnica v Iranu, obsojena na smrt z obešanjem

Znano je, kdo bo prva protestnica, ki jo bo iranski barbarski režim obsodil na smrt z obešanjem zaradi sodelovanja v januarskih protirežimskih protestih.

V povezavi z demonstracijami, ki so januarja izbruhnile po vsej državi in so jih režimske sile brutalno zatrle, je na smrt obsojenih 1600 ljudi. Bita Hemmati pa je prva ženska, ki se bo morala soočiti z obešanjem.

Iranski režim je Hemmatijevo obtožil storitve številnih kaznivih dejanj, vključno z uporabo eksploziva in orožja, metanjem predmetov, kot so betonski bloki, sodelovanjem na protestnih shodih in ogrožanjem nacionalne varnosti, izhaja iz sporočila za javnost opozicijskega Iranskega državnega sveta za odpor (NCRI).

Smrt se obeta tudi njenemu možu

Njen 34-letni mož Mohammadreza Majid Asl ter še dva moška, Behrouz in Kourosh Zamaninezhad, ki sta živela v isti stanovanjski stavbi, so bili prav tako obsojeni na smrt po hitrem postopku, njihovo premoženje pa je bilo zaseženo. Peti obtoženec, Hemmatijev sorodnik Amir Hemmati, je bil obsojen na skoraj šest let zapora zaradi zbiranja in zarote zoper nacionalno varnost ter zaradi vodenja propagande proti režimu.

Iranska vlada jih je obtožila “operativnega delovanja za sovražno vlado Združenih držav in sovražne skupine”, poroča ameriška tiskovna agencija Human Rights Activists News Agency. Celotna skupina je bila po navedbah New York Posta aretirana v Teheranu, kjer so potekali največji nacionalni protesti proti iranskemu režimu.

Ni znano, kdaj točno jo bodo usmrtili

Datum usmrtitve še ni določen. “Iranski odpor ponovno poziva Združene narode, ustrezne mednarodne organe in zagovornike človekovih pravic, naj nemudoma ukrepajo, da bi rešili življenja zapornikov, obsojenih na smrt, zlasti političnih zapornikov in tistih, ki so bili pridržani med vstajo,” je v izjavi zapisal NCRI.

Proteste v Iranu je sprožila vrsta lokalnih stavk trgovcev in trgovcev na tržnicah v Teheranu konec decembra. V dveh dneh so se protesti razširili po prestolnici, do januarja pa so se študenti in druge skupine pridružili vsedržavnemu izrazu nasprotovanja. Poročila kažejo, da je bilo ubitih ali ranjenih na tisoče protestnikov, več deset tisoč pa jih je bilo aretiranih ali pridržanih.

Nedavno skupno letno poročilo dveh uglednih organizacij za človekove pravice, norveške Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu in francoske Together Against the Death Penalty (ECPM), je sicer pokazalo, da so iranske oblasti v letu 2025 izvršile najmanj 1639 smrtnih kazni, kar predstavlja najvišje število v zadnjih 36 letih, od zgodnjih let islamske revolucije. Število usmrtitev se je v primerjavi z letom 2024 (975 usmrtitev) povečalo za kar 68 odstotkov. To pomeni povprečno več kot štiri usmrtitve na dan skozi celo leto. Organizaciji sta ob tem poudarili, da gre za absolutni minimum, saj iranske oblasti večine izvršitev ne objavijo uradno – IHR za potrditev vsake usmrtitve zahteva vsaj dva neodvisna vira.