Poslovila se je ena od prvih slovenskih filmskih delavk Emilija Soklič

V 107. letu starosti je 30. decembra lani umrla ena prvih slovenskih filmskih delavk Emilija Soklič. Med drugim je sodelovala pri nastanku prvega slovenskega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica iz leta 1948. Leta 2021 je na 24. Festivalu slovenskega filma prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo.

Kot so takrat zapisali v utemeljitvi nagrade, je Emilija Soklič »ustvarjala v razmerah, ki si jih danes težko predstavljamo, z minimalnimi finančnimi sredstvi in maksimalnim delovnim navdušenjem. Te razmere so zahtevale veliko požrtvovalnosti, poguma, iznajdljivosti, strokovnosti in človečnosti«. Podelitev Badjurove nagrade za življenjsko delo Soklič so označili kot priložnost, da se poklonijo pionirki filmskega poklica, predvsem pa vrhunski inovatork, ki je s sopotnikom izumiteljem spremenila zvokovne zapise slovenskega filma.

Leta 1918 v Švici rojena Soklič je svojo strokovno pot začela v povojnem letu 1946, ko jo je na podlagi predvojnega poznanstva k sodelovanju povabil takratni direktor Triglav filma Marjan Pengov. Zaposlila se je kot prva vodja tehničnega oddelka Triglav filma in tako zaorala ledino v tipično moškem poklicu, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru (SFC).

V času, ko je bila vodja tehničnega oddelka pri Triglav filmu, kjer je delovala do leta 1955, je najprej nastalo več kratkih filmov, obzornikov, sodelovala pa je tudi pri nastanku prvega slovenskega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji (1948), temu pa so sledili še drugi filmi, ki danes predstavljajo slovensko filmsko dediščino, med njimi Kekec (1951) režiserja Jožeta Galeta.