Babe. Unikatna dramska stvaritev, zapleteni umetniški klopčič, ki ob raziskovanju arhetipa ženskosti ter poganskih obredij, pripelje do solsticija odrešitve!

1 day ago 41

ARTICLE AD

V Plesnem teatru Ljubljana je 5.12.2025 stekla slovenska premiera sodobne plesne predstave Babe(45 minut), po konceptu ter koreografski zasnovi Daše Grgič, v umetniškem dramskem prepletu plesa, zvoka, glasbe in vokala

Posebnost uprizoritve je dvojezična interpretacija, nastala v produkciji festivala Danceproject Trieste in Mojce Majcen v okviru dveletnega projekta; v koprodukciji Plesni Teater Ljubljana, Gain-multimedijski laboratorij. Predstavo Babe je soustvarjal ter režiral kolektiv Babe v sestavi izvajalk: Lara Baruca, Daša Grgič, Mojca Majcen in Nikla Petruška Panizon, ki prihajajo iz Slovenije in Italije, vendar v predstavi delujejo kot eno umetniško telo. Italijanska premiera je bila 26.11.2025 v Teartu Bobbio v Trstu.

Štiri umetnice so svoj uprizoritveni navdih črpale iz slovenske mitologije in ljudskega obreda: Žaganje babe, ali ‘rezanje stare’ v smislu prehoda iz zime v pomlad (prihoda mlade), kar so raziskovale in gradile v ritualnem obredju od ženskega arhetipa do sodobnih časov, v gledališkem listu pa zapisale: ‘Babe niso vloge. So glas, ki ostane.’ Lara Baruca je glasbenica, pevka in skladateljica , ki obvlada ritem tolkal, in je s svojo zvočno posodo v živo poustvarjala ritmično obredje, kot tudi sugestivno zvočno krajino ter glasbo predstave. Plesalka, koreografinja in pedagoginja Daša Grgič, je prepoznana tako na domači, kot tudi na mednarodni sodobni plesni sceni, ki v svojih, večkrat nagrajenih projektih, raziskuje iskrenost telesa, njegovo sporočilnost in subtilno poetiko. Babe so njen drugi plesni projekt, ki se sooča s slovensko dediščino, prvi je bil Plenir (2022) uprizorjen s slovensko sodobno plesno ekipo, kjer so zaživeli časi pogumnih primorskih žensk, ki so s svojim delom preživljale družine. Plenir je odpiral vrata tudi italijanskim odrom, in je še vedno aktualen, saj bo v novem letu ponovno zaživel v Gračišču ter Kopru. Mojca Majcen izhaja iz sveta baleta, je plesalka in balerina, tudi prejemnica več nagrad za umetniške dosežke, je samostojna umetnica in soustanoviteljica Balkan Dance Projecta, ki povezuje plesalce in ustvarjalce z območja Balkana. Gledališka igralka, Nikla Petruška Panizon, deluje na presečišču gledališča, vokala in poezije, v svojih delih raziskuje mejo med telesom in besedo, med pripovedjo, prisotnostjo, realnostjo.

Kolektiv Babe, svojo dramatično pripoved sugestivno razpira v poltemi odra ob zvočni krajini šumov in srhljivega šepeta, ko svetloba počasi prodira skozi poltemo (oblikovanje luči: Darko Herič) v obredju, ki ga naslovijo: ‘Krik kot obred. Telo kot arhiv.’ V tem prvem scenskem kadru, se Lara odeta v črnino, in na tleh sooča z zemljo, s arhetipom spomina, ko se iz šepeta in telesnega krča izvije njen prodorni krik rojevanja , in odhoda. Zvočna krajina (tonski mojster Aleš Stefančič), ki se je začela s šepetom, je enakovreden scenski element ritualne dramske zasnove projekta; kjer se glas prepleta z ljudskim petjem in besedami kolektivnega spomina, tudi poetično odmeva v kompozicijskem mixu sodobne zvočne digitalizacijie.

Na sceni se sledi novem obredju Mojce in Daše, tokrat v povezni z arhetipskim likom Krivopete, ženske ki ima obrnjene pete v nasprotno smer, kako se skušata sestaviti, gibati, kot bi pobirali kosti. Navdih izhaja iz mita La Loba, Clarisse Pinkola Estés in njene knjige Ženske, ki tečejo z volkovi. Pogled na njih dve nikakor ni prijeten, predvsem strašljiv ob pogledu na njuno razpolovljeno hibridno telo, ko z zbiranjem kosti simbolizirata obnovitev izgubljenega ali potlačenega ženskega arhetipa v nemilosti zgodovinske teme.

Iz poglobljene tematike spominov se končno uzre milino svetlečega talnega okvirja , kjer steče Niklin monolog, navdihnjen s tišino, ko lahko prisluhne notranjem glasu ter odide. Je kader maziljenja, upanja in svetlečega obredja mladenke, ki se portretira v okvirju novega rojstva svetlobe. Nato znova zavibrirajo strašljivi glasovi davnine, kot sedanjosti, ki se mešajo z ukazi družbe in posameznikov, namenjeni njej, ženski, ko sledijo surovi ukazi: ‘Bodi tiho, bodi nevidna, nisi primerna…’. Je moč besednega ritma, ki zbada, krči mišice, lomi in zlomi telo, da bi se telo v novem kadru, ognjenega upora Mojčinega plesnega sola, znova sestavljalo; ko v etru glasno zadoni njen ženski glas: ‘A nismo vredne, ko rojevamo, ustvarjamo nove rodove!’ V zaključnem plesnem ritualu Daše, se tudi njeno telo dramatično upira, trese, prelamlja, kot bi ga zemlja vlekla k sebi v tišino ( sončnega solsticija 21.12.) zasluženega miru, ko novorojeni sončni žarek obvlada težo teme, utrujeno telo pa najde svoj zasluženi (večni) mir. O svojem zaključnem solu dramatičnega osvobajanja, Daša zapiše: ‘Gibljem se med odporom in predajo; osvobajam se struktur, a se hkrati vračam v tišino zemlje , ki postane prostor očiščenja in ponovnega rojstva.’ In se ob zaključku Larin spevni glas znova povzdigne na sceno, kot bi se sprostil iz zemlje, v novem poetičnem dihu , novega rojstva; ki s svojo melodijo oznanja novo upanje, pa čeprav obdano s toni spomina.

In se štiri ženske, Babe, na svojem popotovanju zgodovinskega spomina, odzivajo še na današnji čas, ko vprašanja telesnosti, spolnosti ter moči teme, znova silijo v ospredje, nič manj represivno do ženskega telesa, in nje vloge v družbi. Obenem odpirajo vrata tudi moškemu in v središče postavijo njegov glas (posneti glas: Florijan Lior Grebenšek), saj gre za družbene stereotipe, ki se nalagajo tako moškim, kot ženskam.

Predstava Babe štirih umetnic ustvarjalnega kolektiva Babe, je unikatna dramska stvaritev, zapleteni umetniški klopčič, ki ob raziskovanju arhetipa ženskosti ter poganskih obredij, pripelje do solsticija odrešitve, ko svetloba na novo premaga temo, tudi steče novi tok svetlobnega obilja na zemlji. Žal pa, v ljudski nevednosti in pohlevnosti, vtisne neizmerljive strahove let v skupinsko zavest in telesno strukturo človeštva, tudi še vedno vpliva na kulturo bivanja ter preživetja na planetu Zemlja.
V letu 2026 se Babe napovedujejo februarja v Celju, kot kaže tudi v Pordenonu in Genovi. Predstavi Babe, tako kot celotni ekipi želimo nadvse uspešno leto 2026!

Read Entire Article