Nenavaden pojav spremlja popolni sončni mrk, ki bo viden tudi pri nas: Znanstveniki še vedno ne vedo, kaj ga povzroča

Popolni sončni mrk, ki bo v sredo, 12. avgusta, ne bo zanimiv le za milijone ljudi, ki bodo pogled usmerili proti nebu. Znanstveniki bodo ta redek astronomski pojav izkoristili tudi za raziskovanje skrivnostnega pojava, ki ga opazovalci opisujejo že stoletja, njegov vzrok pa še vedno ni povsem pojasnjen. Gre za tako imenovane senčne proge (angl. shadow bands), izmenjujoče se temne in svetle črte, ki se tik pred popolno fazo mrka in takoj po njej hitro premikajo po tleh, stenah in drugih svetlih površinah. Opazovalci jih opisujejo kot valovanje, utripajoče vzorce in celo »fantomske kače«.

Pojav traja zelo kratek čas, zaradi majhnega kontrasta pa ga je precej težje fotografirati kot opaziti s prostim očesom. Profesor fizike in astronomije David Turnshek z Univerze v Pittsburghu jih je prvič videl že kot 14-letnik med popolnim sončnim mrkom leta 1970. Ena glavnih teorij njihov nastanek povezuje s turbulencami v Zemljinem ozračju. Ko Luna tik pred popolnim mrkom zakrije skoraj ves Sončev disk in ostane le še zelo ozek vir svetlobe, naj bi postale atmosferske motnje vidne tudi na površju Zemlje.

Raziskava med mrkom leta 2017 pa je teorijo nekoliko zapletla. Znanstveniki so značilen signal s frekvenco približno 4,5 herca zaznali tako na tleh kot na balonu na višini okoli 25 kilometrov. Zato obstaja tudi druga razlaga, povezana z difrakcijo in interferenco svetlobe ob robu Lune. Poskus so ponovili leta 2024, vendar zaradi oblačnosti niso dobili dokončnega odgovora.

Nova priložnost prihaja 12. avgusta. Pot popolnega mrka bo potekala čez dele Rusije, Grenlandije, Islandije, Španije in skrajni del Portugalske. Turnshek bo pojav opazoval iz španskega Leóna, v raziskovanje pa se lahko vključijo tudi prebivalci in obiskovalci z mobilnimi telefoni. Senčne proge so najbolje vidne na gladkih in svetlih površinah, na primer na beli rjuhi ali plošči.

Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, se bo v Sloveniji mrk začel ob 19.25. Največja prekritost bo nastopila ob 20.25, ko bo Luna zakrila približno 90 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce takrat že pod obzorjem (zašlo bo ob 20.21), vseh faz mrka iz naših krajev ne bo mogoče opazovati. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji. Pri opazovanju tega astronomskega pojava je nujna ustrezna zaščita oči, saj lahko neposredno gledanje v Sonce povzroči resne in trajne poškodbe vida. Strokovnjaki zato priporočajo uporabo posebnih očal, ki filtrirajo ultravijolične žarke.

(us)

<p>The post Nenavaden pojav spremlja popolni sončni mrk, ki bo viden tudi pri nas: Znanstveniki še vedno ne vedo, kaj ga povzroča first appeared on NaDlani.si.</p>