Nad nami že skoraj 20.000 satelitov: bomo zaradi Muska izgubili pogled na zvezde?

Poglejte ponoči v nebo. Če opazite svetlo piko, ki se počasi premika med zvezdami, obstaja velika možnost, da sploh ne gledate zvezde. Gledate satelit.

Število satelitov okoli Zemlje je v zadnjih letih eksplodiralo. Še leta 2019 jih je bilo aktivnih le nekaj tisoč, danes pa jih po ocenah kroži že med 15.000 in 18.500. In večina te neverjetne vesoljske armade je povezana z enim samim imenom: Elon Musk.

Musk je praktično napolnil nebo

SpaceX ima danes v orbiti približno 10.900 satelitov Starlink. Od začetka projekta leta 2019 jih je podjetje izstrelilo že več kot 12.000, nove pa pošilja v vesolje skoraj neprestano.

V eni sami izstrelitvi jih lahko poleti tudi več kot 20. Samo letos naj bi SpaceX v orbito poslal že več kot 1.800 novih satelitov. Ko pogledamo celotno sliko, je rezultat osupljiv.

Če k aktivnim satelitom prištejemo še stare satelite, raketne stopnje in druge sledljive vesoljske odpadke, je okoli Zemlje že več kot 30.000 objektov.

Internet za ves svet – toda za kakšno ceno?

Starlink seveda ni nastal zato, da bi nam zakril zvezde. Njegov namen je omogočiti hiter internet praktično kjerkoli na svetu. Na ladjah, letalih, v oddaljenih vaseh, na območjih brez optike in celo na območjih naravnih nesreč ali vojn lahko satelitski internet pomeni življenjsko pomembno povezavo s svetom. Toda ta tehnološki napredek ima tudi svojo ceno. In astronomi jo že občutijo.

Fotografija vesolja – čez njo pa bela črta

Sateliti odbijajo Sončevo svetlobo. Ko preletijo vidno polje teleskopa, lahko na astronomskih fotografijah pustijo močne svetle črte. Za ljubiteljsko fotografijo je to nadležno. Za znanstveno astronomijo pa lahko pomeni uničen posnetek in izgubljene podatke. Predstavljajte si teleskop, ki več ur zbira svetlobo iz galaksije, oddaljene milijarde svetlobnih let.

Nato čez posnetek v nekaj sekundah prileti satelit. Rezultat? Svetla črta čez fotografijo, ki jo je bilo treba ustvarjati več ur. In satelitov bo vedno več.

Bo kmalu skoraj vsak posnetek prečrtan?

Znanstveniki opozarjajo, da bi pri nadaljnji rasti velikanskih satelitskih konstelacij satelitske sledi lahko postale običajen del astronomskih posnetkov. Pri nekaterih prihodnjih teleskopih bi lahko bil prizadet zelo velik delež fotografij neba. Teleskopi postajajo zmogljivejši. Toda hkrati jim človeštvo nad glavo postavlja vse več ovir. Ironija je skoraj popolna. Na Zemlji gradimo milijarde vredne observatorije, da bi bolje videli vesolje, obenem pa vesolje polnimo z objekti, ki nam pogled zakrivajo.

Svetlobno onesnaženje se seli celo v vesolje

Do zdaj smo svetlobno onesnaženje povezovali predvsem z mesti. Ulične svetilke, trgovski centri, reklamni panoji in osvetljene stavbe so povzročili, da milijoni ljudi Mlečne ceste sploh ne morejo več videti. Toda zdaj se težava seli tudi nad atmosfero. Tisoči satelitov odbijajo Sončevo svetlobo proti Zemlji in tako dodatno spreminjajo naravno podobo nočnega neba.

Njihov prispevek k splošni svetlosti neba je za zdaj precej manjši od svetlobe mest. Toda kaj bo čez deset ali dvajset let?

In načrti so naravnost ogromni

Starlink še zdaleč ni edini. Podobne konstelacije razvijajo tudi drugi velikani. Amazon razvija Kuiper, obstaja OneWeb, svoje velike satelitske sisteme razvija tudi Kitajska. V prihodnosti se zato ne govori več o nekaj deset tisoč satelitih. Govori se o stotisočih. Če bodo vsi napovedani projekti uresničeni, bi lahko nizka Zemljina orbita postala nekaj povsem drugega, kot jo poznamo danes. Skoraj nekakšna orbitalna avtocesta.

Kaj pa živali?

Temno nebo ni pomembno samo za astronome. Živali so se milijone let razvijale ob naravnem ritmu dneva in noči. Svetloba ponoči lahko zmede ptice selivke, žuželke in morske želve ter spremeni vedenje številnih živalskih vrst. Največji problem je še vedno umetna razsvetljava na Zemlji. Toda vsaka dodatna sprememba naravne teme pomeni še en poseg v okolje, ki ga šele začenjamo razumeti.

Tudi človek potrebuje temo

Človeško telo je prilagojeno izmenjavanju svetlobe in teme. Preveč umetne svetlobe ponoči lahko moti cirkadiani ritem, proizvodnjo melatonina in kakovost spanja. Sateliti sami trenutno še zdaleč niso glavni zdravstveni problem. Toda zgodba lepo pokaže, kako hitro človek spreminja celo okolje, za katerega smo nekoč mislili, da ga ne moremo spremeniti. Nebo.

Kabel, ki leti 27.000 kilometrov na uro

Starlinkov satelit kroži približno 550 kilometrov nad Zemljo in leti s hitrostjo približno 27.000 kilometrov na uro. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen internetni kabel prihodnosti. Samo da ne leži pod zemljo. Leti nad našimi glavami. In takšnih »kablov« je že na tisoče.

SpaceX poskuša težavo zmanjšati

Tudi pri SpaceX se težave zavedajo. Podjetje je preizkušalo različne premaze, senčila in spremembe konstrukcije, s katerimi bi zmanjšalo svetlost svojih satelitov. Toda tudi če vsak posamezen satelit postane nekoliko manj viden, ostaja preprosta matematika. Če bo satelitov desetkrat več, jih bo na nebu pač desetkrat več.

Bomo svojim vnukom razlagali, kakšno je bilo nekoč nebo?

Človeštvo je tisočletja gledalo isto nebo. Iste zvezde so gledali stari Egipčani, Rimljani, pomorščaki, raziskovalci in naši predniki. Danes pa se lahko naravna podoba nočnega neba spremeni v samo nekaj desetletjih. Internet bo hitrejši. Povezava bo dostopna povsod.

Toda ko bomo nekega dne pogledali navzgor, bomo morda namesto mirnega zvezdnatega neba videli desetine premikajočih se luči. In takrat bo morda že prepozno.

Elon Musk nam je prinesel internet iz vesolja. Vprašanje pa je, ali bomo zaradi njega in drugih velikih satelitskih omrežij počasi izgubili prav tisto, zaradi česar smo tisočletja sploh gledali proti vesolju – temno nebo in zvezde.

P.n.