Elektrifikacija napreduje, toda slovenski trg ostaja pragmatičen. Kupci želijo predvsem zanesljivo vozilo, ugodne stroške uporabe in hitro poprodajno podporo. O razmerah na trgu lahkih gospodarskih vozil, prihajajoči električni generaciji Mercedes-Benzovih dostavnikov in izzivih prihodnjih let smo se pogovarjali z Matjažem Vitkovičem, vodjo prodaje lahkih gospodarskih vozil Mercedes-Benz Slovenija.

Slovenski trg raste, konkurenca pa je vse ostrejša

TR: Kako trenutno ocenjujete razmere na slovenskem trgu lahkih gospodarskih vozil?

MV: Slovenski trg se je po preteklih turbulentnih letih stabiliziral in se vrnil v predvidljive tirnice, v zadnjem letu beležimo okoli 10-% rast. Segment najmanjših dostavnikov se sicer strateško preoblikuje, tudi zaradi zaključka prodaje modela Citan, medtem ko smo v srednjem in velikem razredu osredotočeni na stabilno prodajno strukturo in dolgoročne partnerske odnose. Dobavni roki so se normalizirali in v pooblaščeni prodajni mreži ter na trgu na splošno je znova na voljo zdrava izbira vozil iz zaloge za takojšnje poslovne potrebe. To pa seveda ne pomeni lažje prodaje. Nasprotno – kupci so izjemno informirani, konkurenca je močna in za vsakega partnerja se je treba danes s pravo argumentacijo precej bolj potruditi.

»Kupci danes ne kupujejo več samo vozila. Kupujejo celotno storitev in zanesljivost poslovanja.«

Cena ni več dovolj

TR: Kaj danes najbolj vpliva na odločitev podjetij za nakup?

MV: Cena je še vedno prvi filter, predvsem na slovenskem trgu, kjer kupci izjemno natančno primerjajo ponudbe doma in v tujini. Toda odločitev za nakup je danes precej širša. Podjetja gledajo na skupne stroške lastništva (TCO) in ostanek vrednosti vozila. Odločajo kakovostna poprodajna podpora, digitalne storitve, ugodni servisni intervali ter predvsem zanesljivost vozila. Vsa naša lahka gospodarska vozila imajo že v osnovi vključeno petletno jamstvo oziroma do 240.000 prevoženih kilometrov – in prav na teh področjih pri Mercedes-Benzu ustvarjamo ključno razliko.

130 let inovacij

TR: Mercedes-Benz letos praznuje 130 let gospodarskih vozil. Kaj pomeni ta jubilej?

MV: Gre za izjemno pomembno dediščino in odgovornost. Carl Benz je že leta 1896 postavil temelje motoriziranega tovornega prometa, Mercedes-Benz pa je skozi desetletja postavljal standarde na področju varnosti, motorjev, nosilnosti in udobja.

Eden največjih mejnikov je bil prihod modela Sprinter leta 1995. Njegov vpliv je bil tako velik, da številni uporabniki še danes celoten razred velikih dostavnikov preprosto imenujejo »Sprinter segment«. Za kupca ta obletnica pomeni zagotovilo, da za vozilom stoji neprimerljiv kapital inženirskega znanja.

Elektrika prihaja, vendar ne za vse

TR: Ali je slovenski trg pripravljen na električne dostavnike?

MV: Napredek je očiten, vendar zelo različen od države do države. Skandinavija in zahodni trgi so vodilni, Slovenija pa ostaja nekje vmes med najbolj razvitimi in obrobnimi trgi.

Pri srednjem segmentu ter potniških izvedbah – kjer danes ponujamo model eVito in kjer bo prihajajoči novi VLE kot prvi model uvedel in lansiral povsem novo električno platformo VAN.EA – povpraševanje hitro raste. Pri klasičnih dostavnikih pa kupce še vedno odvračajo visoka nakupna cena, doseg ob polni obremenitvi, vrednost rabljenih vozil in predvsem pomanjkanje javne polnilne infrastrukture za večja dostavna vozila, zaradi česar si morajo uporabniki sami zagotoviti lastna polnilna postajališča na sedežu podjetja.

Dizel ostaja realnost

TR: Torej dizelski motorji še ne odhajajo?

MV: Nikakor. Večina naših kupcev so obrtniki ter mala in srednje velika podjetja, ki potrebujejo večnamensko vozilo tako za lokalno uporabo kot tudi za daljše relacije pri polni obremenitvi. Električni dostavniki so danes idealna rešitev za mestno logistiko, komunalna podjetja in specifične vozne parke z vnaprej znanimi relacijami.

Danes se v Sloveniji letno proda okoli 40 do 50 povsem električnih dostavnikov v segmentu »large van«, ki jih vključujejo predvsem večje flote. Za mednarodni transport, gradbeništvo in vleko pa bodo najsodobnejši dizelski motorji še dolgo predstavljali glavnino prodaje, pri čemer jih v ponudbi že dopolnjujejo napredni elektrificirani pogoni.

»Električni dostavniki bodo rasli predvsem tam, kjer ekonomika uporabe upraviči višjo začetno investicijo.«

Digitalizacija spreminja upravljanje voznih parkov

TR: Kako pomembna postaja telematika pri upravljanju voznih parkov?

MV: Telematske rešitve postajajo pomemben del sodobnega voznega parka. Mlajša podjetja in mlajše generacije odločevalcev vse pogosteje uporabljajo digitalna orodja za spremljanje porabe goriva, lokacije vozil, načrtovanje servisov in optimizacijo stroškov. Prav ta prehod na digitalni nadzor jim omogoča lažje proaktivno vzdrževanje in večjo učinkovitost flote.

VAN.EA – nova generacija Mercedesovih dostavnikov

TR: Katere tehnološke rešitve bodo v prihodnjih letih najbolj spremenile segment lahkih gospodarskih vozil?

MV: V Evropi se bomo morali prilagoditi. Mestna in obmestna logistika bosta elektrificirani in digitalizirani. Mestne dostave bodo morale biti sinhronizirane s prometom, omejen bo čas dostave, v igro bo vstopila umetna inteligenca, da bo čim manj prostora za človeško napako.

Za daljše dostave pa bodo še vedno na voljo vozila s težjimi nadgradnjami in izpopolnjeni dizelski motorji z ustreznimi emisijskimi standardi. Mercedes-Benz veliko stavi na novo modularno platformo VAN.EA (Van Electric Architecture), na kateri bodo nastajali prihodnji električni modeli. Posebnost platforme je njena prilagodljivost, saj bo omogočala razvoj vrhunskih električnih različic, pozneje pa tudi modelov z motorji z notranjim zgorevanjem.

Tahografi niso težava

TR: Po novem zakonu je tudi v dostavnike treba vgraditi tahografe.

MV: Nova evropska pravila glede tahografov zadevajo predvsem vozila, ki opravljajo mednarodne prevoze. Če je vozilo iz splošne zaloge, za vgradnjo in kalibracijo tahografa zanesljivo poskrbijo v naši pooblaščeni servisni mreži. Pri vozilih po naročilu pa je lahko vgrajen že neposredno v tovarni.

Avtodomi ostajajo velika priložnost

TR: Kaj pa nadgradnje?

MV: Pomemben del prihodnje strategije predstavlja tudi trg avtodomov. Mercedes-Benz želi povečati prisotnost med slovenskimi proizvajalci, kot so Robeta, Megamobil, Adria in drugi, saj naš Sprinter zaradi robustnosti, nosilnosti in zanesljivosti velja za absolutno referenco in eno najboljših osnov za zahtevnejše nadgradnje.

Vizija prihodnosti

Na vprašanje, kako bi v enem stavku opisal prihodnost lahkih gospodarskih vozil, Matjaž Vitkovič odgovori brez oklevanja:

»Prihodnost segmenta bo zaznamovala konkurenčnost ter prilagodljivost na nove izzive z Vzhoda, predvsem skozi razvoj lastnih naprednih električnih in alternativnih platform ob hkratni optimizaciji preizkušenih dizelskih motorjev – vse to v koraku s splošnimi trendi v avtomobilski industriji: digitalizacijo, optimizacijo, udobjem, varnostjo in nepopustljivo zanesljivostjo.«