Žafran na Gorenjskem že cveti (FOTO)

Žiri – Pomlad je na nekaterih delih Slovenije že pokazala svojo barvito podobo. Na Mrzlem vrhu nad Žirmi, ki leži na približno 987 metrih nadmorske višine so že opazili žafran. Travniki so se obarvali vijolično, prizori pa so navdušili številne ljubitelje narave in pohodnike.

Pomladni prizor, ki vsako leto privabi obiskovalce

Fotografije so se hitro razširile tudi po družbenih omrežjih. Na travnikih pod Mrzlim vrhom se v tem času pojavi prava cvetlična preproga, ki je ena najlepših znanilk pomladi v slovenskih hribih. Takšni prizori vsako leto pritegnejo številne obiskovalce, ki se tja odpravijo na sprehod ali fotografiranje. Do vrha vodi več poti in izhodišč, zato je območje priljubljeno med pohodniki iz različnih delov Slovenije. Razgledi z vrha pa dodatno popestrijo pomladni izlet v naravo.

Foto: Žafrani Vir: Lepote Slovenije/Dragi Š.

Kaj pravzaprav je žafran?

Žafran je tudi ena najbolj znanih in cenjenih začimb na svetu. Pridobivajo ga iz cvetov rastline Crocus sativus, pri čemer se ročno pobirajo škrlatne niti oziroma pestiči cveta. Te se nato posušijo in uporabljajo kot začimba ali naravno barvilo v kulinariki. Za pridelavo majhne količine je potrebnega ogromno dela. Ocenjuje se, da je za en kilogram začimbe treba ročno nabrati približno 150.000 cvetov, zato je že stoletja ena najdražjih začimb na svetu.

Po mnenju strokovnjakov izvira iz območja Irana ali širšega Bližnjega vzhoda, danes pa ga gojijo v številnih državah Evrope in Azije. Rastlina najbolje uspeva na sončnih legah in v rahlih, dobro odcednih tleh. Cvetovi se pojavijo jeseni, obiranje pa je zelo kratko in poteka ročno, saj cvetovi hitro ovenijo.

Izvor besede žafran

Beseda ima zanimiv izvor. Po navedbah strokovnjakov naj bi slovenska beseda izhajala iz arabske besede zafaran ali za’farān, ki pomeni rumeno barvo. Podobno besedo uporabljajo tudi številni drugi jeziki, na primer angleški izraz saffron. To kaže na to, da je bila ta rastlina že v preteklosti zelo pomembna in razširjena po velikem delu sveta. V slovenščini poznamo tudi pregovor »drag kot žafran«, ki izhaja iz dejstva, da je ta rastlina ena najdražjih začimb na svetu. Za en kilogram namreč potrebnih tudi več kot 150.000 cvetov, saj se uporabljajo le drobne nitke iz notranjosti cveta.

Razširjenost žafranov

Rod je zelo razširjen in uspeva na velikem območju severne poloble. Po podatkih botaničnih raziskav rastejo predvsem v južni in srednji Evropi, na Balkanu, v Mali Aziji ter v nekaterih delih osrednje Azije. Veliko vrst je doma prav na Balkanskem polotoku, kjer so pogoji za rast zelo ugodni. Različni botanični avtorji so skozi zgodovino navajali različno število vrst. V 19. stoletju so raziskovalci opisovali približno 40 vrst, kasneje pa se je število znanih vrst povečalo na več kot 80. Največja raznolikostje prav v območjih Male Azije in Balkana, kjer raste veliko endemičnih vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu.

Žafrani kot del slovenske narave

V Sloveniji pogosto cvetijo na planinah, travnikih in gorskih pobočjih. Med najbolj znanimi območji, kjer lahko spomladi občudujemo cvetoče travnike, so planine v Julijskih Alpah, Karavankah in na Gorenjskem. Cvetovi se običajno pojavijo kmalu po taljenju snega. Ker cvetijo zelo zgodaj, so pomemben vir hrane za prve opraševalce, kot so čebele in drugi insekti. Čeprav so številni podobni tistim, iz katerih pridobivamo začimbo, večina vrst v Sloveniji služi predvsem kot okras narave in ne kot vir začimbe.

Uporaba žafrana v prehrani

Znan je po svojem posebnem okusu in aromi, hrani pa daje tudi značilno zlato rumeno barvo. Zaradi intenzivnosti se uporablja v zelo majhnih količinah. Pogosto ga uporabljajo v številnih svetovnih kuhinjah. Znane jedi z žafranom so italijanska rižota milanese, španska paella ter različne indijske in perzijske riževe jedi. Dodajajo ga tudi sladicam, napitkom in nekaterim alkoholnim pijačam.

Ima značilen rahlo sladek okus in močno aromo, hrani pa daje tudi značilno zlatorumeno barvo. Pogosto ga uporabljajo v različnih kuhinjah sveta, med drugim v:

• italijanski rižoti milanese,
• španski paelli,
• indijskih in perzijskih riževih jedeh,
• različnih sladicah in napitkih.

Foto: Žafran Vir: Freepik

Žafran se je v preteklosti uporabljal tudi kot barvilo za tkanine, v parfumeriji in v tradicionalni medicini.

Zakaj je žafran tako drag?

Visoka cena žafrana je posledica zahtevnega postopka pridelave. Cvetovi se pobirajo ročno, rastlina daje zelo majhen pridelek, poleg tega pa cveti le kratek čas v letu. Vse to pomeni, da je za majhno količino začimbe potrebnega veliko dela. Zaradi teh razlogov žafran pogosto imenujejo »kralj začimb«. Na svetovnem trgu lahko cena kakovostnega žafrana doseže tudi več tisoč evrov za kilogram. Prav zaradi visoke vrednosti se pojavlja tudi ponarejanje, pri katerem prodajalci dodajajo druge dele cvetov ali umetno obarvana vlakna.

Zdravilne učinkovine žafrana

Žafran vsebuje več kot 150 različnih kemičnih spojin, ki lahko vplivajo na zdravje. Med najpomembnejšimi so krocin, krocetin, pikrokrocin in safranal. Krocin je pigment, ki daje žafranu značilno zlato barvo, krocetin pa velja za močan antioksidant. Pikrokrocin je odgovoren za rahlo grenak okus žafrana, medtem ko safranal daje značilno aromo in ima številne biološke učinke.

Raziskave kažejo, da ima več potencialnih koristi za zdravje. V nekaterih kliničnih študijah so ugotovili, da lahko ekstrakt žafrana pomaga zmanjšati simptome blage do zmerne depresije. Njegove učinke so primerjali tudi z nekaterimi antidepresivi. Žafran lahko pozitivno vpliva tudi na spomin in koncentracijo. Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko pomaga upočasniti degenerativne spremembe v možganih ter podpira delovanje živčnega sistema.

Ker vsebuje veliko antioksidantov, lahko pomaga tudi pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom in podpira imunski sistem. Zanimive raziskave so pokazale tudi, da lahko pri starejših ljudeh pomaga upočasniti izgubo vida. Tradicionalna medicina ga uporablja tudi za izboljšanje razpoloženja, zmanjšanje simptomov predmenstrualnega sindroma ter kot naravni afrodiziak. Stari zapisi kažejo, da so žafran uporabljali že pred več tisoč leti.

Foto: Žafrani Vir: Lepote Slovenije/Dragi Š.

Omenjen je celo v starodavnih medicinskih zapisih iz Egipta in Bližnjega vzhoda. V Evropo naj bi ga ponovno prinesli križarji v srednjem veku. Danes je žafran še vedno ena najbolj dragocenih začimb na svetu, obenem pa ostaja tudi pomemben del naravne dediščine številnih pokrajin. Žafrani, ki vsako pomlad zacvetijo na slovenskih travnikih, tako niso le lepi znanilci pomladi, temveč tudi rastline z dolgo zgodovino in zanimivo botanično dediščino.

Neželeni učinki in previdnost

Čeprav je žafran v majhnih količinah varen, lahko večji odmerki povzročijo neželene učinke. Med najpogostejšimi so glavobol, slabost, potenje, alergijske reakcije in znižanje krvnega tlaka. Posebna previdnost je potrebna pri nosečnicah in doječih materah, saj za njih ni dovolj znanstvenih dokazov o varnosti večjih količin žafrana. Če se žafran uporablja kot prehransko dopolnilo, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali farmacevtom.

Žafrani, ki spomladi prekrijejo travnike slovenskih hribov, niso le čudovit prizor narave, temveč tudi rastline z izjemno zanimivo zgodovino in vrednostjo. Čeprav večina žafranov, ki jih občudujemo na planinah in travnikih, ni ista vrsta kot tista, iz katere pridobivajo dragoceno začimbo, so del istega botaničnega rodu in imajo podobno značilno obliko cvetov.

Vir: Facebook – Lepote Slovenije, Wikipedia, Botanični vrt
Napisal: K. J.

Zakaj je žafran najdražja začimba na svetu?

The post Žafran na Gorenjskem že cveti (FOTO) first appeared on NaDlani.si.