Za začetek blejskega pisateljskega srečanja pogovor o moči književnosti in globalnih krizah

Za uvod v 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir je v ponedeljek zvečer v CD potekala okrogla miza Literatura iz zapora. O vlogi pisateljev v času globalnih kriz so spregovorili kurdski pisatelj Burhan Sönmez, hrvaška avtorica Luiza Bouharaoua in predsednik mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir German Rojas.

Ob vprašanju, kaj lahko takrat, ko sistemi uporabljajo zaporniško cenzuro ali nasilje, da bi utišali ljudi, še stori pisanje, je Sönmez, ki je tudi predsednik Mednarodnega PEN, spomnil na grškega filozofa Sokrata, ki je bil zaradi svojih idej in besed usmrčen. Kot je menil kurdski pisatelj, se od takrat naprej v vsaki dobi dogajajo podobne stvari, saj da so misleci, pisatelji in igralci tarče, ker povedo, kar mislijo, in se za to borijo.

Po njegovih besedah gre za boj med šibkimi in močnimi, med manjšino in večino ter med dobrim in zlim. Sönmez, ki je sprva pisal v turškem jeziku, sedaj pa v svojem maternem jeziku kurdščini, meni, da se situacija v kratkem času sicer ne bo izboljšala, je pa optimističen, saj je ob močni tradiciji zatiralcev in avtokratske oblasti nastala tudi tradicija upora.

V kontekstu pisanja in jezika je Bouharaoua dodala, da se nasilje prav vsake vrste začne z dehumanizacijo. Bolj kot kdaj koli prej se danes zavedamo pomena besed, ki jih uporabljamo, in razlogov, ki stojijo za njimi. Ob tem je opozorila, da je literatura zelo nevarno delo, saj skuša poimenovati stvari, ki jih različni sistemi, kot so patriarhat, kapitalizem, rasizem in kolonializem, prikrijejo.

Čilski pesnik Rojas je med drugim spregovoril o svojem 17 let trajajočem življenju v izgnanstvu. V tem času se je, kot je povedal, marsikaj naučil o svojih koreninah, izvoru, pa tudi o svoji veličini in bedi. Ob spominu na tragične dogodke, ki se dogajajo po svetu, je še dejal, da lahko pisatelji s svojim pričevanjem drugim pomagajo ne le biti priča težkim trenutkom, temveč prinašajo tudi idejo upanja. “Kar pa je nekaj, kar danes nekoliko pogrešamo,” je dodal.

Ob koncu pogovora v Cankarjevem domu (CD), ki ga je moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN, je Sönmez še opozoril, da je v zadnjem stoletju zaradi nacionalistične ideologije po svetu zaznati vedno več grajenja zidov in sovražnosti do svojih sosedov. “Namesto da bi sosedu pomagali in ga imeli radi, nam pravijo, da naj mu ne zaupamo.” Kot pravi, je edini način, da to premagamo, boj za pravo stvar in izboljšanje komunikacije.

Mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir so letos, ko Slovenski PEN obeležuje 100 let delovanja, naslovili Nikoli več – spomin v književnosti. Potekalo bo na Bledu, v Sežani in v Ljubljani, otvoritvena slovesnost bo danes na Bledu.