Vztrajajo, čeprav je pridelek zaradi vročinskega vala manjši ali ga sploh ni

Tudi kmetijstvo v Furlaniji - Julijski krajini je to poletje postavljeno pred dvojni izziv. Z dolgotrajnim pomanjkanjem padavin in nadpovprečno vročino se spopadajo vsi, ki obdelujejo zemljo. Potem ko je suhi zimi sledila suha pomlad, smo junija že doživeli prvi izrazito dolg vročinski val, ki je rast zelenjave najprej upočasnil, nato pa ustavil. Kmetje so zato storili, kar so zmogli in znali: nekateri so določene poljščine opustili, drugi pa nadaljujejo nehvaležno reševanje pridelka v upanju, da se bodo vremenske razmere vendarle izboljšale, kar pomeni, da vsi čakajo na dež. O posledicah tega peklenskega poletja smo se pogovorili s tremi pridelovalci z Goriškega in Tržaškega.

Negativni vpliv dolgotrajne suše in vročine na pridelek je odvisen od številnih dejavnikov, med drugim od lege njiv in možnosti namakanja. Bernard Terpin, ki zelenjavo prideluje v ravninskem delu Števerjana, na Jazbinah, in Mošu, nam je povedal, da je zanj vročina večji problem kot suša. Namakalni sistem namreč ima, toda pri ekstremnih temperaturah rastline preprosto nehajo proizvajati. »Bučke zastanejo, stročjemu fižolu odpada cvet, močno sonce pa je usodno za paradižnik, feferone in jajčevce,« je opisal stanje, ki ga opazuje od junija dalje. »V določenem trenutku nisem več namakal za proizvodnjo, ampak zato, da obdržim rastline žive,« je priznal Terpin. Poudaril je tudi, da je stanje na njivi v nižinskem delu Prevale, kjer se ponoči vendarle nekoliko ohladi, boljše. Pri nekaterih kulturah je pridelek precej manjši, pri drugih ga sploh ni. »Soja je vsa šla,« je dejal.

Podobno izkušnjo ima Ivan Gregori, ki prideluje v Križu in Romansu. Tam ima na voljo tudi vodo ter boljše pogoje za namakanje in uporabo mehanizacije, vendar to ni preprečilo izpada pridelka. »Zgodnji krompir je zaradi pomanjkanja dežja ostal droben, manj je tudi druge zelenjave,» nam je povedal, a hkrati dodal, da je glede na letošnje podnebne razmere zadovoljen s kakovostjo zelenjave.

»Stranke so zadovoljne, težava je v tem, da je pridelka manj. Buče so vročino težko prenašale, za solato je bilo pretoplo, del paprike je bilo treba zavreči. Po drugi strani so se zelo dobro obnesle melone in lubenice, ki imajo rade sonce in vročino,» je še dodal Gregori.

Še bolj neposredno se pomen dostopa do vode pokaže pri Albertu Kovicu, ki prideluje v občini Sovodnje. Kot nam je povedal, je del njiv, ki jih ima pri Rupi, brez namakalnega sistema, zato je stanje tam hudo. »Danes so otroci šli nabirat zelenjavo in so se vrnili praznih rok, ker ni bilo kaj nabirati,« nam je opisal trenutne razmere. Kovicu je bilo že pred uradnim začetkom poletja jasno, da ga čaka težka sezona. Priznal je, da so morali prvič doslej zaščititi paradižnik pred soncem že junija, saj so bili že majhni zeleni plodovi ožgani. »Tam, kjer je kapljično namakanje, denimo pri kumarah, je pridelek preživel; na zemljiščih brez vode so možnosti bistveno manjše. Dostava vode na njive pa bi pomenila dodatne stroške za gorivo, kar se mi ne bi izplačalo,« je pojasnil Kovic. K sreči prideluje tudi v bližini Vipave, kjer je zemlja boljša, voda pa dostopnejša.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.