Vse več podatkovnih centrov, umetna inteligenca vse večji porabnik virov

Kakšen je okoljski odtis umetne inteligence? Na kratko, še precej bolj kompleksen od tega, koliko energije porabi posamezno vprašanje, ki ga zastavimo ChatGPT-ju.

Električna energija, ki jo podatkovni center porabi med delovanjem, je le del širše slike, kako velik vpliv na okolje ima nova vsakdanja navada večine zahodnega sveta.

Gradnja podatkovnega centra odvzame prostor ter zahteva jeklo, baker, aluminij, silicij, vodo in številne druge surovine. Med delovanjem center potrebuje elektriko in hlajenje 24 ur na dan. In ker se strojna oprema za AI razvija izredno hitro, se življenjski krog tu ne konča: stare procesorje in strežnike nadomeščajo novi.

Največji novi projekti so po obsegu in energetskih potrebah bližje velikim industrijskim kompleksom. Podatkovni center potrebuje transformatorje, stikalno opremo, kilometre kablov, sisteme neprekinjenega napajanja in pogosto rezervne generatorje. S tem raste predvsem potreba po bakru, aluminiju, jeklu in drugih materialih. Procesorji za AI so med najzahtevnejšimi polprevodniškimi izdelki na svetu. Njihova proizvodnja zahteva silicij, baker in številne druge materiale, proizvodnja polprevodnikov pa tudi veliko energije in izjemno čisto vodo.

Elektrika in voda med delovanjem podatkovnih entrov

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so podatkovni centri leta 2024 porabili približno 415 TWh električne energije, okoli 1,5 odstotka svetovne porabe.

Do leta 2030 naj bi njihova poraba dosegla približno 945 TWh, kar je približno toliko električne energije, kot je danes porabi Japonska.

IEA med glavnimi razlogi za rast izpostavlja prav hitro širjenje umetne inteligence.

Še izrazitejši je trend v ZDA. Lawrence Berkeley National Laboratory je ocenil, da so ameriški podatkovni centri leta 2023 porabili približno 176 TWh oziroma 4,4 odstotka vse električne energije v državi. Do leta 2028 bi lahko njihov delež dosegel od 6,7 do 12 odstotkov.

Večja uporaba AI dejansko pomeni več računalniških operacij in s tem večjo porabo energije. Še bistveno večji učinek pa je v tem, ko milijarde posameznih uporab ustvarijo povpraševanje po novih procesorjih, strežnikih in podatkovnih centrih.

Elektrika, ki pride v podatkovni center, se na koncu v veliki meri spremeni v toploto. To toploto je treba neprestano odvajati. Nekateri podatkovni centri uporabljajo sisteme hlajenja, pri katerih voda izhlapeva. Poraba se močno razlikuje glede na tehnologijo, lokacijo in vremenske razmere, zato enotne številke, koliko vode porabi »AI«, ni. A o tem, kako pomemben strošek je postala voda, priča razvoj novih sistemov. Microsoft je denimo pri novi generaciji podatkovnih centrov uvedel zasnovo hlajenja, pri kateri se voda med običajnim delovanjem ne izgublja z izhlapevanjem. Po podatkih podjetja lahko tak sistem pri posameznem centru prihrani več kot 125 milijonov litrov vode na leto v primerjavi s sistemi z izhlapevalnim hlajenjem.

S podatkovnimi centri raste tudi omrežje

Če obstoječe električno omrežje nima dovolj zmogljivosti, ga je treba razširiti. To pomeni nove daljnovode, transformatorske postaje, transformatorje in drugo infrastrukturo. Če je treba zaradi večjega povpraševanja zgraditi dodatne elektrarne ali hranilnike energije, je okoljski vpliv seveda še povečan.

AI-industrija se razvija z izjemno hitrostjo. Podjetja tekmujejo z vedno zmogljivejšimi procesorji, medtem ko gradijo nove generacije strežnikov. S tem pa se odpira še nov okoljski problem: odslužena oprema.

Torej: več ko uporabljamo AI, bolj segrevamo planet?

Če želimo oceniti, koliko naravnih virov zahteva umetna inteligenca, ni dovolj vprašati, ChatGTP, koliko elektrike porabi.

Upoštevati moramo vpliv na prostor oz. zemljišča, materiale za gradnjo, materiale in vodo za proizvodnjo procesorjev, elektriko in hlajenje med delovanjem, širitev energetskih omrežij ter na koncu elektronske odpadke.

The post Vse več podatkovnih centrov, umetna inteligenca vse večji porabnik virov appeared first on Eko Dežela.