Vrhovno sodišče na pomoč Pogačniku? Postopek razrešitve pošiljajo v ustavno presojo

Postopek v zvezi z razrešitvijo sodnika Marjana Pogačnika se spreminja v enega večjih škandalov slovenskega pravosodja. Primer se je začel po odločitvi Sodnega sveta, da Pogačnika razreši s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, zdaj pa se spor seli na raven ustavnopravne presoje. Vrhovno sodišče bo namreč preverjalo ustavnost razrešitve s presojo 64. člena Zakona o sodiščih. Kritiki poudarjajo, da gre za prozoren poskus reševanja zvestega bojevnika levega sodniškega miljeja.

Vrhovno sodišče naj bi postopek v upravnem sporu začasno prekinilo in zahtevalo presojo ustavnosti določenih zakonskih določb, ki urejajo razreševanje predsednikov sodišč.

Vrhovno sodišče na pomoč Pogačniku

Po zakonu ima razrešeni predsednik sodišča možnost sprožiti upravni spor, o katerem odloča Vrhovno sodišče. Ta možnost izhaja iz določb Zakona o sodnem svetu, ki predvideva sodni nadzor nad odločitvami Sodnega sveta.

Marjan Pogacnik, Foto: BOBO

V takem postopku lahko Vrhovno sodišče preverja zakonitost razrešitve, hkrati pa lahko – če presodi, da je zakon sam po sebi sporen – zahteva presojo ustavnosti posameznih določb pred Ustavnim sodiščem.

Prav to naj bi se po nekaterih informacijah zgodilo tudi v primeru Pogačnika: sporna naj bi bila zlasti razlaga 64. člena Zakona o sodiščih ter določb Zakona o sodnem svetu, ki urejajo postopek razrešitve predsednikov sodišč.

Če bo Ustavno sodišče dejansko presojalo omenjene zakonske določbe, bi lahko odločitev pomembno vplivala na prihodnje postopke razreševanja vodstva sodišč v Sloveniji. V preteklosti do takšne presoje namreč še nikoli ni prišlo.

Drugi standardi, ko gre za “njihove”

V preteklosti so bili podobni postopki že predmet sporov, vendar ustavna presoja ni bila vedno sprožena. Prav zato je trenutni primer zanimiv tudi z vidika pravne prakse: pokazal bo, ali bodo sodišča enako obravnavala vse primere razrešitve ali pa se bo pravna razlaga spreminjala glede na okoliščine posamezne zadeve.

Ciniki pravijo, da gre za jasen primer “reševanja vojaka Pogačnika”, ki zvesto služi globoki (levi) državi, ter da “ko gre za njihove, Vrhovno sodišče takoj spremeni stališče”. Pri tem viri omenjajo, da ko sta bila razrešena predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Roblekova in sodnik Baraga, Vrhovno sodišče ni ocenilo, da bi lahko bil 64. člen Zakona o sodiščih v neskladju z ustavo. Roblekova je celo sama vložila ustavno pritožbo, vendar jo je Ustavno sodišče zavrglo in je sploh ni sprejelo v obravnavo.

Vrhovni sodnik Miodrag Đorđević in Janja Roblek (Foto: STA)

Viri iz strokovnih krogov poudarjajo, da bo zanimivo spremljati, kako bo ravnalo Ustavno sodišče tokrat, ko gre za Pogačnika. Že zdaj pa nekateri z gotovostjo trdijo, da bo odločalo o ustavnosti napadenih členov, saj “nedotakljivi Pogačnik vendarle ni kdor koli.”

Vprašanja o zadevi smo poslali ministrstvu za pravosodje, vrhovnemu sodišču in ustavnemu sodišču.

Pogačnik je bil razrešen zaradi nepravilnega dodeljevanja zadev

Spomnimo: Sodni svet Republike Slovenije je novembra 2025 sprejel odločitev, da se Marjan Pogačnik razreši s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Razlog naj bi bile nepravilnosti oziroma kršitve pravil pri dodeljevanju sodnih zadev, ki so – kot po naključju – bila v korist ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po zakonu se lahko predsednika sodišča razreši, če krši ali dopusti kršitev predpisov, ki urejajo dodeljevanje zadev sodnikom, ali če drugače ne zagotavlja zakonitega in pravilnega delovanja sodne uprave.

Odločitev sicer ni posegla v njegov status sodnika – razrešitev se je nanašala zgolj na vodstveno funkcijo predsednika sodišča.

V ospredju je bil predvsem primer domnevne poslovne goljufije Damijana Jankovića, ki je na sodišču dokončno padel, čeprav sprva ni kazalo tako. Prvotni zunajobravnavni senat je namreč pritožbo obrambe zoper uvedbo sodne preiskave zavrnil. Odločitev je bila sprejeta in izglasovana, sklep pa je bil tik pred podpisom, ko je prišlo do nenadne premestitve sodnice poročevalke.

Spomnimo, da so sodnico z Okrožnega sodišča v Ljubljani razporedili na Okrajno sodišče v Kamniku, uradno zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti, čeprav dokumentacija in kasnejše ugotovitve Sodnega sveta kažejo, da za tak poseg niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Zadevo je nato prevzel drug senat, ki je odločil povsem nasprotno: pritožbi obrambe Jankovičevega sina je ugodil in sodno preiskavo ustavil. Tudi preiskovalna sodnica je bila ob tem v dvomih, katera odločitev sploh velja, kar je razvidno iz dokumenta, v katerem je vodjo kazenskega oddelka izrecno vprašala, katera odločitev je pravno veljavna (več tukaj).

I. K.