Vlada namenila več kot 60 milijonov evrov za reševanje slabih poslovodstev bolnišnic

Vlada je bila v zadnjih dneh preteklega leta precej aktivna. Ne le na področju kadrovanja, pač pa tudi trošenja davkoplačevalskega denarja. Za serijo bolnišnic (ključne vodijo prav vladni kadri), ki so se znašle v rdečih številkah, so namenili skoraj 64 milijonov evrov. Poslovno nesposobna vodstva pa ostajajo na položaju.

Odločitev je bila sprejeta na podlagi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je začel veljati 27. decembra. Na podlagi 30. člena tega zakona je vlada sprejela potrebne sklepe, na podlagi katerih je 64 milijonov evrov izplačala 31. decembra. Na zadnji dan prejšnjega leta, torej.

Levji delež sredstev je dobil Univerzitetni klinični center Ljubljana, kar 30 milijonov evrov. Preostali zavodi so prejeli veliko manj. Univerzitetni klinični center Maribor je dobil 9 milijonov evrov, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 5,2 milijona evrov itd. Spodaj objavljamo celotno razpredelnico.

Dva največja zdravstvena zavoda v državi vodita izbranca svobodnjakov oz. Gibanja Svoboda. Na čelu UKC Ljubljana je dr. Marko Jug, ki ga je vlada Roberta Goloba potrdila za generalnega direktorja s polnim mandatom februarja 2023. UKC Maribor vodi dr. Vojko Flis, ki mu je bil ponovno potrjen mandat na čelu zavoda konec februarja 2024. Gre za neposreden strankarski kader, saj je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral za župana Maribora kot uradni kandidat Gibanja Svoboda.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob in Vojko Flis (Vir: STA)

Večina zavodov posluje z izgubo

Finance so prejšnji teden poročale, da kar 18 od 26 javnih bolnišnic posluje z izgubo. V prvih devetih mesecih prejšnjega leta so ustvarile primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov, poleg teh pa so zabeležile še za 134 milijonov evrov naplačanih obveznosti do dobaviteljev.

Področje nabav v zdravstvu je eno izmed najbolj problematičnih področij slovenskega zdravstva. Ključni problem je preplačevanje zdravstvenega materiala in opreme, pri čemer določeni nakupi izdelkov oz. materiala drastično presegajo ceno, ki jo za isti izdelek oz. produkt odštejejo bolnišnice v tujini. Vlada Janeza Janše je hotela preprečiti netransparentno oz. koruptivno poslovanje na področju nabav, zato je ustanovila Urad za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme. Namen urada je bil, da bi se cene medicinskega materiala pri javnem naročanju približale tistim, ki so v ostalih evropskih državah. Vlada Roberta Goloba ga je ukinila skoraj nemudoma po prihodu na oblast.

Ž. K.