Tajno glasovanje pod vprašajem? Oznake na glasovnicah za predsednika DZ sprožile resne dvome (FOTO)

Je bilo glasovanje res tajno – ali pa je nekdo želel vedeti, kdo je glasoval kako? Nenavadne oznake na glasovnicah odpirajo vprašanja, ki jih v parlamentu ne morejo več ignorirati.

Nenavadne oznake, ki niso ostale neopažene

Tajno glasovanje za predsednika državnega zbora, na katerem je bil izvoljen Zoran Stevanović, naj bi bilo – kot že ime pove – povsem anonimno. A vpogled v glasovnice razkriva nekaj drugega. Del teh je bil namreč dodatno označen, kar je v političnih krogih sprožilo precej nelagodja. Po podatkih, do katerih je prišla STA, so na glasovnicah opazili tri različne vrste oznak. Devet jih je imelo krogce v spodnjem desnem kotu, šest je bilo označenih s piko ob glasu “za”, štiri pa z zvezdico v zgornjem delu. Brez oznak je ostalo 29 glasovnic v podporo, medtem ko so bile vse glasovnice proti brez dodatnih znakov.

Številke, ki nakazujejo več kot naključje

Skupno je bilo oddanih 79 glasovnic. Stevanović je prejel 48 glasov podpore, 29 jih je bilo proti, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Ob tem velja poudariti, da 11 poslancev glasovnic sploh ni prevzelo – med njimi poslanci SD, Levice in Vesne, ki so to napovedali že vnaprej. Ko številke postavimo v kontekst, se pojavi zanimiva slika. Razporeditev označenih glasovnic po številu se precej natančno ujema s političnimi skupinami, ki naj bi podprle Stevanovića. To pa odpira vprašanje: so bile oznake uporabljene za interno preverjanje glasovanja?

Označena glasovnica; vir: STA

Ali je šlo za nadzor nad poslanci?

Čeprav neposrednih dokazov ni, se pojavlja vse več namigov, da bi lahko šlo za obliko nadzora nad poslanci. V parlamentarni demokraciji je tajno glasovanje eden ključnih mehanizmov svobodne odločitve – brez pritiska, brez strahu pred posledicami. Predsednik Demokratov Anže Logar je po glasovanju sicer zatrdil, da verjame v enotnost svoje poslanske skupine. Na vprašanje, ali je glasovanje kakorkoli preverjal, pa je odgovoril z retoričnim vprašanjem: “Kako bi lahko to preverjal?”

Vprašanja ostajajo – odgovori še ne

Prav tu se zgodba zaplete. Če glasovanja res ni mogoče preverjati, zakaj bi potem nekdo sploh označeval glasovnice? In če so oznake nastale, ali to pomeni, da je nekdo vendarle želel slediti glasovom? Primer za zdaj ostaja brez jasnega epiloga, a dvom je zasejan. Vprašanje, ki visi v zraku, pa je preprosto – in hkrati neprijetno: koliko je bilo to glasovanje zares tajno? Ob takšnih razkritjih se zdi, da bo razprava o transparentnosti in zaupanju v parlamentarne postopke šele dobila pravi zagon.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, STA