Suha koža pozimi – zakaj nastane in kaj pomaga

Suha koža pozimi je pogosta težava. Skoraj vsak jo vsaj občasno občuti. Pri nekaterih gre le za rahlo zategovanje po prhanju. Pri drugih za srbenje, luščenje ali celo razpoke. Težava se pogosto stopnjuje postopoma. Zato jo marsikdo dolgo spregleda ali jemlje kot nekaj povsem običajnega.

Zakaj se koža pozimi spremeni

Toda suha koža ni naključje. Prav tako ni vedno posledica napačne kreme. Suha koža je odziv telesa na razmere, ki jih pozimi ustvarimo sami. Ogrevana stanovanja, suh zrak, pogost stik z vodo, vroče prhe. Vse to ima svojo ceno in koža jo zelo jasno pokaže. Če razumemo, zakaj se to dogaja, postane jasno tudi, zakaj en sam izdelek pogosto ne zadostuje. In zakaj se težava leto za letom vrača.

Najprej se spremeni okolje. Ko se temperature spustijo, zrak vsebuje manj vlage. To velja zunaj, še bolj pa v zaprtih prostorih. Ogrevanje v stanovanjih zrak dodatno izsuši. V mestih, kot so Ljubljana, Maribor ali Novo mesto, lahko vlažnost v zaprtih prostorih pozimi pade zelo nizko. To za kožo ni ugodno.

Zato začne voda iz povrhnjice hitreje izhlapevati. Koža izgublja vlago, še preden jo lahko nadomesti. Posledično izgubi prožnost. Postane bolj občutljiva. In postopoma se razvije suha koža. Lekarna Ljubljana opozarja, da suh zrak poruši naravno ravnovesje kože in oslabi njeno zaščitno vlogo. Poleg zraka ima pomembno vlogo tudi vreme. Mraz in veter kožo dodatno obremenita. Na to opozarja tudi Naša lekarna. Še posebej so prizadeti deli telesa, ki so stalno izpostavljeni – roke, obraz in ustnice.

Foto: Suha koža pozimi Vir: Freepik

Kožna bariera – tihi varuh ravnovesja

Koža ni le površina. Njena zunanja plast deluje kot zaščitni ščit. Ta ščit je sestavljen iz vode in maščob. Skupaj zadržujeta vlago in preprečujeta izsuševanje ter vdor zunanjih dražljajev. Pozimi pa se to ravnovesje poruši. Mraz zmanjša delovanje žlez lojnic. To pomeni manj naravnih maščob na površini kože. Posledično voda hitreje izhlapeva. Tako nastane suha koža. Sprva skoraj neopazno. Nato vedno bolj izrazito.

Zato ni presenetljivo, da se težave pogosto ponavljajo iz leta v leto. Če se razmere ne spremenijo, se ne spremeni niti odziv kože. Krema lahko simptome začasno omili, ne more pa sama odpraviti vseh vplivov okolja.

Zakaj so roke skoraj vedno prve

Suha koža na rokah je ena najpogostejših zimskih težav. Razlog je preprost. Roke so ves čas v stiku z vodo, milom in razkužili. Poleg tega so pogosto izpostavljene mrazu. Vizita opozarja, da pogosto umivanje odstranjuje naravne maščobe s kože. Zaradi tega se koža hitreje izsuši. Postane hrapava. In lahko začne pokati. Težava je še izrazitejša pri ljudeh, ki si zaradi dela pogosto umivajo roke.

Foto: Suha koža Vir: Vizita.si

V hujših primerih se pojavijo boleče razpoke. Te lahko celo krvavijo. Takrat suha koža ni več le estetska težava. Postane neprijetna in moteča v vsakdanjem življenju. Preprosta opravila, kot so tipkanje, delo na prostem ali pomivanje posode, postanejo neprijetna.

Obraz pozimi potrebuje drugačen pristop

Podobno velja za obraz. Ta je izpostavljen vremenu vsak dan. Poleg mraza in vetra pa so problem tudi temperaturni preskoki. Zunaj je hladno. Znotraj pa topel, suh zrak.

Neutrogena poudarja, da takšni prehodi dodatno oslabijo kožno bariero. Zato je suha koža na obrazu pogosto bolj rdeča, zategnjena in občutljiva. Pri nekaterih se pojavijo tudi drobne luske ali občutek pekoče kože. Pogosta napaka je uporaba enake nege kot poleti. Vendar koža pozimi potrebuje več zaščite. In predvsem bolj premišljeno nego. Lažji geli in tekoče kreme, ki so poleti prijetni, pozimi pogosto niso dovolj.

Navade, ki stanje še poslabšajo

Suha koža skoraj nikoli nima enega samega vzroka. Pogosteje gre za kombinacijo dejavnikov. Med najpogostejšimi so:

• vroče in dolgotrajno prhanje,
• agresivna mila in geli,
• suh zrak v prostorih,
• prelahka ali neustrezna nega,
• pogosto umivanje rok.

Vizita posebej izpostavlja čistilna sredstva. Ta sicer učinkovito očistijo kožo. Hkrati pa odstranijo tudi zaščitni sloj. Posledice se ne pokažejo takoj. Kopičijo se. Iz dneva v dan. In nekje sredi zime postane težava očitna.

Foto: Naravna mila Vir: Freepik

Kaj dejansko pomaga, ko je koža suha

Najprej je pomembno poenostaviti rutino. Pozimi velja pravilo: manj, a bolj premišljeno. Koža takrat ne potrebuje zapletenih postopkov, temveč zaščito in doslednost.

Prhanje naj bo krajše. Voda naj bo mlačna. Naša lekarna svetuje uporabo blagih čistil, ki kože ne razmaščujejo. Po umivanju kožo le popivnamo. Drgnjenje lahko stanje še poslabša, saj dodatno poškoduje že oslabljeno povrhnjico.

Zelo pomemben je tudi čas nanosa kreme. Lekarna Ljubljana poudarja, da je kremo najbolje nanesti takoj po umivanju, ko je koža še rahlo vlažna. Tako se vlaga zadrži v povrhnjici in učinek nege je večji.

Foto: Suha koža Vir: Freepik

Kako izbrati prave izdelke za suho kožo

Pozimi losjoni pogosto niso dovolj. Suha koža potrebuje bogatejše kreme ali mazila. Neutrogena izpostavlja sestavine, kot so glicerin, hialuronska kislina in lipidi. Te pomagajo obnoviti zaščitno plast kože in zmanjšujejo izgubo vode.

Pomembno je tudi, česa v izdelkih ni. Manj dišav. Manj alkohola. Več poudarka na funkciji. Koža pozimi ne potrebuje močnih vonjev ali eksotičnih dodatkov, temveč stabilnost in zaščito.

Zrak v prostoru ima večjo vlogo, kot si mislimo

Ogrevanje močno izsuši zrak. S tem pa tudi kožo. Naša lekarna opozarja, da lahko suh zrak bistveno poslabša stanje kože, zlasti pri dolgotrajnem bivanju v zaprtih prostorih. Zato pomagajo vlažilci zraka ali vsaj redno zračenje. Marsikdo opazi izboljšanje že po nekaj dneh. Manj zategovanja. Manj srbenja. Suha koža se začne umirjati, še preden se spremeni celotna rutina nege.

Prehrana kot podpora, ne rešitev

Prehrana ima podporno vlogo. Vizita navaja, da dehidracija lahko poslabša stanje suhe kože. Kljub temu pitje vode samo po sebi ne bo odpravilo težave. Pomembna je uravnotežena prehrana in dovolj tekočine. Toda brez zunanje nege to ni dovolj. Koža potrebuje pomoč od znotraj in od zunaj. Eno brez drugega običajno ne zadošča.

Foto: Pitje vode Vir: Freepik

Kdaj poiskati strokovni nasvet

Če suha koža vztraja več tednov, razpoka ali močno srbi, je smiselno poiskati pomoč. Vizita opozarja, da je v takih primerih lahko v ozadju dermatitis ali drugo kožno stanje. Takrat je potreben posvet z zdravnikom ali dermatologom.

Zlasti pozorni je treba biti pri otrocih, starejših in ljudeh z že obstoječimi kožnimi težavami. Pri njih se lahko stanje hitreje zaplete.

Kaj nam suha koža v resnici sporoča

Suha koža pozimi ni kaprica. Je opozorilo. Pove nam, da so razmere zahtevne in da koža potrebuje več podpore. Ne agresivne. Ne pretirane. Temveč prilagojene. Ko se negi pristopi premišljeno, se stanje praviloma izboljša. Ne čez noč. A postopno in zanesljivo. In to je tudi cilj: sodelovanje s kožo, ne boj proti njej.

Pripravil: L. H.
Viri: Vizita.si, Lekarna Ljubljana, Neutrogena, Naša lekarna

The post Suha koža pozimi – zakaj nastane in kaj pomaga first appeared on NaDlani.si.