SOBOTNO IZBIRANJE: Zakaj Kitajcev ne moremo več ignorirati

Kitajski izdelovalci avtomobilov so vstopili v obdobje električne mobilnosti in avtonomne vožnje, ne da bi morali braniti desetletja vlaganj v stare tehnologije. Površno gledano se prav v tem grmu skriva zajec, zakaj so na nekaterih področjih postali tako dobri, da jih evropski izdelovalci ne morejo (več) ignorirati.

Prejšnjič sem izlil žolč nad vsem, kar mi na kitajskih avtomobilih ni všeč. Stojim za zapisanim. Odkar je norma postalo hvaljenje vsega povprek, izgubljamo sposobnost realnega pogleda na ponujeno blago. To ne pomeni, da nam kitajske znamke ponujajo »shit«, zavit v celofan. Daleč od tega. Desetletja so se pridno učili od mojstrov, izpopolnjevali področja, na katerih imajo možnosti in učitelje, nato pa jih na teh področjih prehiteli. Ne samo, da so tukajšnje znamke dobro vedele, kaj se dogaja. To so dopustile in zdaj nekatere bijejo plat zvona. Da pa ni vse tako zelo katastrofalno, priča uspešna prodaja Renaultovih manjših električnih modelov. Mar ni tako?

Kitajci dobro vedo, kaj delajo

Kitajske znamke so praktično takoj ugotovile, da je cena prva stvar, na katero pomislimo, ko se odločamo za nakup novega vozila. Kdor nima v žepu milijonov, je za »dobro« kupčijo marsikaj sposoben spregledati. Še toliko bolj, če je videti, da se mu ni treba ničemur odpovedati. Od tod bogata oprema že v osnovnih različicah. Ne samo panoramska streha, ogrevan volan ali električni pomik sedeža, temveč tudi bogat nabor pomočnikov. Zakaj jih ne bi ponudili, ko izdelovalca vendarle skoraj nič ne stanejo? Ko v avto vgradijo na primer kamere, so programske storitve, ki temeljijo na njih, praktično »zastonj«. S tem trkajo na preprosta čustva, ki jih ima čisto vsak. Za kateri avto se boste odločili, če oba staneta 25 tisočakov, a ima evropski zgolj osnovno opremo, kitajski pa vse tisto, za kar je treba pri prvem doplačati nekaj tisočakov? S tem želim povedati, da se bodo morali »naši« odpovedati dosedanjemu načinu trženja, ko moraš za želeno storitev izbrati bogatejšo opremo oziroma zanjo celo plačati posebej. Ni več sprejemljivo, da je razlika med osnovno in najbolj opremljeno različico dvakratnik osnovne cene!

Razdrobljena ponudba mede kupce

Radi imamo preprosto in razumljivo ponudbo. Najbolje, če sta na voljo le dve izvedbi, osnovna in še ena z bogatejšo opremo. Pet ali šest izvedb in nato še dodatni paketi za to in ono, ki pogosto vključujejo par zanimivih stvari in cel kup balasta, so preživet način trženja. Zame je bistveno, da z enim pogledom na »letak« takoj razumem, kaj dobim in koliko bom moral za to plačati. Kitajci so že naredili »domačo nalogo«, naši je še niso oziroma si še vedno želijo, da se oglasite v salonu, kjer vam nato prodajalec skuša prodati čim več!

Kitajci niso boljši v vsem, so pa na nekaterih področjih tako dobri, da jih evropski izdelovalci ne morejo več ignorirati.

Inovativni materiali, prestižnost in prostornost

Ko sedeš v povprečen (občasno celo cenen) kitajski avto, si presenečen nad uporabljenimi materiali. Skoraj ni poceni plastike ali neuglednega tekstila, podrobnosti pa so nadvse lepo izvedene. Ker so stroški pomembni, kajpada izbirajo cenejše materiale, a hkrati novejše, ki so videti in dajejo občutek občutno dražjih. Vse tja do pravega usnja. Vedno se lahko vprašamo o trajnosti, vendar laboratorijski testi za zdaj kažejo, da s tem naj ne bi bilo težav. Gotovo so nekateri kitajski avtomobili manj kakovostni. Morda nekateri celo predčasno rjavijo. Pravih dokazov za to nimam. A tudi če bi jih imel, tega preprosto ne morem posploševati na vse znamke. Bistvo je zavedanje, da če se kupec v kabini dobro počuti, smo ga skoraj že ujeli.

Na prvem mestu udobje, ne vozna dinamika (ali poraba)

Prostornost kabine in uporabljeni materiali so neposredno povezani s težnjo po čim udobnejši vožnji. Čeprav meni to še zdaleč ni všeč, kitajske znamke skrbijo, da je podvozje mehko, četudi to občasno pomeni guganje na neravnem cestišču, volan pa je kar se da »lahek«. V isti koš zlahka uvrstim še samodejni menjalnik, saj ročnega skoraj nikjer več ne najdeš. Pogosto je spet vseeno, da ne prestavlja v pravem trenutku ali da ni najbolj uglajen. S tem ponovno trkajo na želje dobršnega dela voznikov. Se morda motim?

Vendar bi bilo napačno misliti, da Kitajci ne znajo izdelati avtomobila z dobrimi voznimi lastnostmi. Nekateri novejši modeli so na tem področju že presenetljivo prepričljivi. Tudi tu se učijo hitro in napake odpravljajo z vsako novo generacijo. Če so bili njihovi prvi avtomobili namenjeni predvsem kupcem, ki jim je pomembnejše udobje od vozne dinamike, se to morda počasi spreminja.

Digitalizacija (vsega)

Področje, kjer je razkorak še najbolj viden, je digitalizacija sistemov in okolja v avtomobilu. Tukaj so bili preprosto brezkompromisni. Ni jih kaj dosti zanimalo, kakšna je prva različica okolja, storitve ali aplikacije, saj so hibe in upravičene zahteve kupcev postopoma odpravljali s programskimi nadgradnjami. Ravno tako so Kitajci v veliki prednosti na področju baterij, še posebej kemije LFP, saj bolj ali manj dominirajo na trgu. Baterije sicer dobavljajo vsem izdelovalcem, a je jasno, da imajo domači izdelovalci prednostni dostop do novosti.

Morda največja prednost Kitajcev ni niti cena niti oprema, temveč hitrost. Nov avtomobil razvijejo v približno dveh letih, medtem ko evropski izdelovalci za podobno nalogo pogosto potrebujejo precej več časa. Razlika ni zgolj v sposobnosti inženirjev, temveč predvsem v organizaciji dela. Razvojne ekipe delajo vzporedno, uporabljajo standardizirane platforme in si ne belijo glave z vsako podrobnostjo, ki jo je mogoče izboljšati pozneje. Avtomobil je zanje vse bolj programski izdelek, ki se razvija tudi po prihodu na trg. Evropski izdelovalci so desetletja gradili sisteme, v katerih je bilo treba pred začetkom prodaje skoraj vse dokončno uskladiti. Kitajci so pokazali, da je mogoče drugače. In predvsem hitreje.

Fotografije je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Zakaj Kitajcev ne moremo več ignorirati appeared first on Tehnozvezdje.