Slovenija porablja premalo evropskih sredstev – namesto, da bi na hitro izvedli projekt, se pri nas vse ustavi pri birokraciji

Na voljo so milijarde, a na terenu se to skoraj ne pozna. Podatek Evropske komisije razkriva neprijetno resnico: Slovenija evropskih kohezijskih sredstev ne izkorišča – in ura neusmiljeno tiktaka.

Evropska komisija je objavila podatke o črpanju kohezijskih sredstev v obdobju 2021–2027. Slika za Slovenijo ni le slaba, temveč zaskrbljujoča. Do konca leta 2025 smo počrpali približno 12 odstotkov razpoložljivih sredstev, s čimer smo pristali šele na 24. mestu med državami Evropske unije. A še bolj boleče je dejstvo, da je skoraj polovica tega zneska zgolj predplačilo, ki ga države prejmejo avtomatično.

Kaj v resnici pomeni teh 12 odstotkov

Ko govorimo o črpanju, govorimo o dejanskih izplačilih za projekte, ki se izvajajo. Ne o obljubah, ne o razpisih na papirju, temveč o denarju, ki se pretvori v ceste, šole, domove za starejše, digitalizacijo in energetske prenove. Če odštejemo predplačila, ostane zelo malo konkretnih projektov, ki bi že prinašali učinke. Drugod po Evropi je slika drugačna. Države hitreje pripravljajo projekte, sprejemajo odločitve in denar spravljajo v obtok. Slovenija pa še vedno pogosto obstane v fazi usklajevanj in birokratskih zapletov.

Zakaj Slovenija tako zaostaja

Razlogov je več. Počasni postopki, zapleteni razpisi, nenehno spreminjanje pravil in političnih prioritet ter razpršena odgovornost. Projekti se pripravljajo predolgo, odločanje se prelaga, čas pa teče. Evropski sistem pa je neizprosen – sredstva imajo rok trajanja.

Slovenija preslabo izkorišča evropska sredstva; vir: Evropska komisija

Kaj se zgodi, če denarja ne porabimo

Kohezijska sredstva delujejo po jasnem pravilu: porabi ali izgubi. Če projekti ne bodo pravočasno zaključeni in upravičeni, lahko Slovenija del sredstev preprosto izgubi. To ni hipotetična grožnja, temveč izkušnja iz preteklih finančnih obdobij, ko je del evropskega denarja ostal neizkoriščen.

Zakaj bi to moralo skrbeti vse nas

Ne gre za suhe odstotke. Gre za manj vlaganj v javno infrastrukturo, počasnejši razvoj, slabšo kakovost življenja in zamujene priložnosti. Denar, ki bi lahko izboljšal vsakdan ljudi, ostaja neporabljen, medtem ko druge države z njim gradijo prihodnost. Vprašanje ni več, ali ima Slovenija dostop do evropskega denarja. Ima ga. Pravo vprašanje je, ali ga zna pravočasno in učinkovito uporabiti – preden bo ta priložnost dokončno izgubljena.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/ Tomaz Lisec, Evropska komisija

The post Slovenija porablja premalo evropskih sredstev – namesto, da bi na hitro izvedli projekt, se pri nas vse ustavi pri birokraciji first appeared on NaDlani.si.