Rusko ravnanje z afriškimi plačanci: brez usmiljenja

Rusijo obtožujejo, da je afriške vojake z goljufijo prepričala, da se pridružijo njenim vrstam, preden jih je v vojni z Ukrajino uporabila za “mesoreznico”.

Ukrajinski veleposlanik v Južni Afriki, Olexander Scherba, je vztrajal, da Moskva ne ceni življenj Afričanov, ki so bili prostovoljno ali zavestno zvabljeni na frontne črte, da bi okrepili njeno vse manjše število vojakov.

Kijev je novembra sporočil, da je identificiral 1426 borcev iz 36 afriških držav, ki služijo v ruski vojski, vendar je opozoril, da bi bilo lahko dejansko število višje. Ukrajinski zunanji minister Andrii Sibiha je glede afriških vojakov zatrdil, da se jih v vojni uporablja kot topovsko hrano.

Na družbenih omrežjih so zaokrožili srhljivi videoposnetki, ki prikazujejo ruske vojake, ki uporabljajo rasistično retoriko, se šalijo glede afriških smrti in celo silijo enega od rekrutov, da se razstreli, da bi uničil ukrajinski bunker. Na enem od posnetkov je mogoče videti temnopoltega plačanca s pritrjeno mino na prsih, ki ga ruski vojak z orožjem sili, da deluje kot “človeška bomba”. Rus ga je poimenoval kot “odpirača steklenic”, rekoč, da se bo razstrelil, da bi “odprl” sovražnikov bunker. Drugi videoposnetek je prikazoval skupino temnopoltih plačancev v gozdu, ki so peli v maternem jeziku. Eden od ruskih vojakov, ki jih je očitno snemal, je zatrdil: “Poglejte, koliko jih je tukaj za enkratno uporabo.” Ob tem pa je dodal, da bodo po napotitvi na fronto “peli drugače”.

Na Afriko se gleda skozi imperialne oči

Veleposlanik Scherba je v pogovoru za Telegraph o posnetkih povedal, da ko se Afričan enkrat znajde v tej vojni, “postane le meso za mlinček za meso”. Rusija po njegovem na Afriko gleda skozi imperialne oči in ne ceni Afričanov, ne glede na to, ali so se prostovoljno pridružili njenim vrstam ali ne. “Tudi tisti, ki so predani Rusiji, celo tisti, ki imajo radi Rusijo, lahko na koncu končajo kot meso v mlinčku za meso,” je bil jasen Scherba.

Foto: epa

Odkar je Rusija napadla Ukrajino, se je pojavilo veliko poročil o afriških državljanih, ki se borijo ob boku z ruskimi silami, nekateri pa rusko vojsko obtožujejo uporabe zavajajočih taktik za njihovo rekrutiranje. Pred samo dvema tednoma je Duduzile Zuma-Sambudla, hči nekdanjega južnoafriškega predsednika Jacoba Zume, odstopila s položaja poslanke zaradi obtožb, da je 17 moških s pretvezo prepričala, da bi se borili na strani Rusije proti Ukrajini. Moški, stari med 20 in 39 let, so bili zvabljeni v najemniške sile “pod pretvezo donosnih pogodb o zaposlitvi”.

Rusija se je soočila z obtožbami, da je ženske iz Južne Afrike in drugih delov Afrike prevarala, da delajo v ruskih tovarnah brezpilotnih letal, in sicer prek kampanj na družbenih omrežjih, v katerih so jim obljubljale zaposlitev na področjih, kot sta gostinstvo in hotelirstvo, poroča Daily Mail. Kenija je lani poročala, da so bili nekateri njeni državljani pridržani v ruskih vojaških taboriščih.

Kenijski atlet Evans Kibet je bil eden od vse večjega števila mednarodnih rekrutov, ki so se – zavestno ali ne – prijavili v rusko vojsko. Spomnimo. Konec julija je v Sankt Peterburg prispel z dvotedenskim vizumom, da bi gostil dogodek v imenu svoje države, znane po tekačih na dolge proge. Petintridesetletnik pravi, da je prišel z namenom udeležbe na kulturnem festivalu in da bi ruske športnike naučil, kako trenirati. Trdi, da ga je uslužbenec festivala prepričal, naj ostane, češ da mu lahko uredi enoletni delovni vizum. Kot je dejal, je bila priložnost, da bi hčerki zagotovil boljše življenje, preveč mamljiva, zato je podpisal kup dokumentov, ki mu jih je moški predložil, čeprav so bili napisani v ruščini in nerazumljivi. Naslednje jutro mu je bil zasežen potni list, nato pa je bil odpeljan v bližnji vojaški objekt.

Po petih dneh so ga poslali na fronto. Pravi, da je dezertiral takoj, ko se mu je ponudila priložnost. “Vse sem pustil in samo tekel, da bi si rešil življenje … Bilo je toliko mrtvih vojakov. Moje misli so mi ves čas govorile, da bom naslednji jaz.” Nato je na neki točki, ko je zaslišal streljanje, sprejel odločitev, da se približa z dvignjenimi rokami, ne da bi vedel, ali gre za ruske ali ukrajinske vojake. “Sem Kenijec, nisem borec,” je rekel vojakom in jih poprosil, da mu rešijo življenje.

S. K.