
RTV Slovenija se po navedbah virov sooča z resnimi likvidnostnimi težavami, ki bi lahko nastopile že junija, poroča Info360. Kljub temu uprava pod vodstvom Natalije Gorščak zavrača 10 milijonov evrov državnih sredstev, saj ne želi podpisati pogodbe o namenski porabi denarja. Vlada Roberta Goloba vztraja, da je podpis pogodbe nujen, medtem ko uprava s podporo Sveta RTV grozi s tožbo.
Po informacijah, ki jih navaja Info360, naj bi RTV Slovenija že junija postala nelikvidna. Kljub temu, da je vlada Roberta Goloba z novim zakonom zagotovila dodatna sredstva in zvišala RTV-prispevek ter predvidela še 14 milijonov evrov letno, se zapleta pri izplačilu dodatnih 10 milijonov evrov za narodnostne programe.
Ta sredstva čakajo na izplačilo že od 22. decembra lani, vendar uprava pod vodstvom Natalije Gorščak pogodbe, ki bi omogočila nakazilo, še ni podpisala. Zakaj? Nočejo se zavezati namenski porabi.
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak (Foto: STA)Zakaj uprava zavrača sredstva
Na RTV Slovenija vztrajajo, da je pravna podlaga za izplačilo že določena v zakonu o RTV Slovenija, zato dodatna pogodba z državo ni potrebna. Ob tem poudarjajo, da spoštujejo javnofinančna pravila in zagotavljajo namensko ter transparentno porabo sredstev.
Vendar ostaja ključno dejstvo, da sredstva niso bila izplačana prav zaradi zavrnitve podpisa pogodbe, ki bi opredelila njihovo porabo.
Stališče ministrstva: brez pogodbe ni denarja
Na ministrstvih za kulturo in finance poudarjajo, da gre za ustaljeno prakso pri financiranju javnih zavodov. Ker RTV Slovenija ni neposredni proračunski uporabnik, neposredno financiranje brez pogodbe ni mogoče.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: BOBO)Pogodba naj bi bila po navedbah virov splošne narave in bi zahtevala zgolj osnovno opredelitev stroškov, kot so blago, storitve, delo in investicije.
Svet RTV podpira upravo in napoveduje pravne korake
Predsednik Sveta RTV Goran Forbici podpira stališče uprave, da podpis pogodbe ni potreben. Ob tem zavrača očitke, da bi vplival na odločitev uprave, ter odgovornost za morebitne finančne težave označuje kot brezpredmetno vprašanje. Kot da je to, kdo je javno zavod pripeljal v takšno stanje povsem irelevantno, saj odgovornosti na takšnem položaju ne more biti.
Predsednik sveta RTVS Goran Forbici (Foto: STA)Svet RTV je sprejel sklep, da uprava v primeru neizpolnitve obveznosti države uporabi vsa pravna sredstva, vključno s tožbo.
Politično ozadje
V ozadju spora se pojavljajo tudi politična vprašanja. Pojavljajo se ugibanja, ali uprava z odlašanjem čaka na morebitno menjavo oblasti. Goran Forbici je javno opozoril na možnost političnih pritiskov v primeru, da bi vlado vodil Janez Janša.
Novinarski sindikat delavcev RTV je pod prejšnjo vlado vsako priložnost izkoristil za javni protest (Foto: STA)Na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko poudarjajo, da RTV Slovenija deluje neodvisno, zato njihovih odločitev ne komentirajo. Po neuradnih informacijah, ki jih navaja Info360, vlada v proračunu prav tako ni zagotovila dodatnih štirih milijonov evrov za glasbeno produkcijo, ki jih predvideva novi zakon o RTV.
“Depolitizirani” že dlje časa v finančnih težavah
RTV Slovenija se sicer že dalj časa sooča z resnimi finančnimi težavami, ki ogrožajo stabilnost njenega delovanja. Poslovanje javnega zavoda zaznamujejo visoki stroški, strukturni primanjkljaj in vse večja odvisnost od dodatnih proračunskih sredstev.
V zadnjih letih RTV Slovenija beleži večmilijonske izgube, ki se kopičijo in povečujejo finančni pritisk na delovanje zavoda. Odhodki, predvsem za plače, produkcijo in vzdrževanje obsežne infrastrukture, pogosto presegajo prihodke iz RTV-prispevka in drugih virov.
protestni shod upokojencev pred stavbo RTV Slovenija in po ulicah Ljubljane do Trga republike, Inštitut 1. oktober in Glas upokojencev,Foto: BOBO
Po uradnih podatkih je RTV Slovenija v letu 2025 ustvarila približno 158 milijonov evrov prihodkov in poslovala s 3,6 milijona evrov presežka. Vendar projekcije in pretekli podatki kažejo precej slabšo sliko. Že leta 2023 je izguba do jeseni znašala 7,2 milijona evrov, ob koncu leta pa je bila ocenjena na okoli 10,5 milijona evrov. Za leto 2026 finančni načrti kažejo, da bi brez dodatnega državnega financiranja lahko nastal primanjkljaj okoli 9,4 milijona evrov.
I. K.
[contact-form]
2 hours ago
18












English (US)