»Preprečiti moramo izsušitev mlak«

Dolgotrajna vročina za divjad predstavlja hud fiziološki stres, največje nevarnosti za divje živali ob visokih temperaturah in dolgotrajni suši pa so pomanjkanje pitne vode in izsušitev naravnih prehranskih virov. Kras je sam po sebi suh, zaradi pomanjkanja padavin so kali in mlake povsem presahnili.

Divji prašiči in jelenjad se za hlajenje in zaščito pred zajedavci zanašajo na kaluženje (valjanje v blatu oz. vodi), srnjad pa tudi na pitje vode, kar je ob presahlih vodnih virih oteženo. Ogrožene so tudi mlade živali, kot so mladiči srnjadi ali zajcev, ki pa so bolj občutljivi na dehidracijo.Kot so opozorili pri Lovski zvezi Slovenije, zmanjkuje tudi sočna hrana, kar otežuje prehranjevanje v naravnem okolju ter s tem povzroča približevanje človeku bodisi v naseljih ali na območjih obdelovalnih površin, kjer divjad lahko povzroča škodo. Suša živali prisili, da za vodo in hrano prehodijo večje razdalje, s čimer se poveča verjetnost, da prečkajo prometne ceste ali zaidejo v bližino naselij.

Vsakdo, ki biva ob gozdu, kjer se zadržuje divjad, lahko živalim pomaga tako, da na vrtovih, robovih gozda ali dvoriščih postavi plitve posode z vodo. Vodo v posodah je treba le redno menjati, posode pa čistiti, da ne pride do širjenja bolezni. »V normalnih razmerah nasprotujem ideji, da človek pomaga divjim živalim. Tu pa gre za izredne razmere,« je o hudi suši za Primorski dnevnik dejal tržaški zoolog Nicola Bressi. Prepričan je, da bi se morali na pomanjkanje vode pripraviti pred poletjem in preprečiti izsuševanje kraških kalov in mlak. »Voda je le še v mlaki Prčedol, a kaj, ko so v njej ribe,« je opozoril. Lastnike zemljišč je pozval, naj uredijo vodne vire, denimo s cisterno, in divjadi omogočijo dostop do vode. Takšna območja pa lahko v primeru požara živalim nudijo tudi zatočišče.