POMISLEKI: Kam na obrobje drsi Latinska Amerika

Ko so pred tedni s karibskih obal v Sredozemlje odpeljali letalonosilko Ronald Reagan, ki velja za eno največjih na svetu, se je svet zamajal. Nič več ni bilo pomembno, kaj se dogaja v Venezueli, kdo vlada v Caracasu in kako živijo še donedavni Madurovi podložniki. Letalonosilka, ki je prej grozila Venezueli, zraven pa menda tudi lovila preprodajalce mamil na hitrih čolnih, je poskrbela, da se je vse razpletlo, kakor so si zamislili v Washingtonu. Strmoglaviti samodržca Madura je bila mala malica v primerjavi s sedanjimi nalogami, letalonosilka skupaj z judovsko državo spreminja podobo sveta. Sodeluje v operacijah, za katere nihče na svetu ne more z gotovostjo trditi, da ve, kako se bodo iztekle.

Je bilo pa dogajanje v Venezueli in sodelovanje letalonosilke Ronald Reagan pri strmoglavljenju in ugrabitvi Nicolása Madura jasna napoved prihodnosti Karibov in Latinske Amerike. Slovenski zet, ki si tega naziva pravzaprav ne zasluži, saj nas Slovencev nihče nič ne vpraša, ko se odločajo o usodi sveta, je potem spotoma zmlel Kubo, kjer pa je vendarle storil še nekaj pozitivnega in zdravega. Podobno kot nekoč Mihail Gorbačov je Trump poskrbel, da so Kubanci začeli misliti na zdravje, presedlali so na bicikle, navsezadnje se z avti voziti ne morejo, ker nimajo bencina.

Operacije, ki jih je leto dni skrbno načrtoval Donald Trump, so ves čas vsem na očeh, vnaprej pa vendarle ne zmoremo napovedati njegovih naslednjih potez. Samo to lahko vemo, da bodo skoraj zagotovo tragične. Z Iranci se je pogajal v Omanu, ko so bile priprave na usodni napad, ki je zdesetkal vrhovno vodstvo teokratske države, že pri kraju. Zraven je mimogrede nekje pripomnil, da si je razvoj dogodkov na Kubi zamislil kot nekakšen prijateljski prevzem.

Ne napad, ne obračun z večnim sovražnikom, ki so ga Američani stiskali za golšo in mu hkrati pomagali, da je lahko družina Castro nemoteno vladala. Nekaj podobnega morda pripravlja, kar je storil v Venezueli, kjer je dal v ameriški zapor odpeljati Madura, ki ni znal in zmogel voditi države, pustil pa na oblasti njegovo desno roko Delcy Rodríguez, ki v spregi z Washingtonom tako rekoč vzorno vodi obglavljeno Venezuelo.

Tudi na Kubi menda pripravlja nekaj podobnega, predajo Miguela Díaza-Canela, ki nima nobene besede. Če je verjeti novicam iz Havane, se zdaj pogajajo o tem, kako bi vendarle lahko ostal doma, za domačim ognjiščem, pri vnukih, pravi kubanski voditelj Raúl Castro, ki je bil vedno v senci svojega brata Fidela. Zdaj naposled vlada čisto zares, sam odloča o vsem. Prestar je, da bi ga vlačili naokoli in mu kakorkoli sodili, petindevetdeset let bo praznoval čez nekaj mesecev. Stotim se torej že bliža, pa še vedno obvladuje vse.

Zdaj Kubanci že na glas govorijo, da so v resnici Raúl in njegovi pribočniki s prigrabljenim denarjem gradili velike hotele, ki zdaj stojijo osamljeni in prazni. Dolgo so oblastniki govoričili, da so bili vlagatelji Španci, Kanadčani, še kdo iz širnega sveta. Pa na Kubi v resnici nihče ni nič vlagal.

Odkar se je naš vsemogočni zet lotil Bližnjega in Srednjega vzhoda, pravzaprav šele postaja kristalno jasno, da Kuba brez sladkorja in česarkoli drugega, tudi brez posebnega zanimanja drugih velikih sil, sploh nikomur nič ne pomeni. Samo še Trumpu, ki utegne tam zgraditi turistični raj z igralnicami za svoje rojake in za svoj žep. Rusi in Kitajci so se, vsaj zdi se tako, s Trumpom že pogodili o delitvi pogače, Kubanci so na novih zemljevidih del ameriškega imperija. Da so kdaj sodili k sovjetskemu imperiju, je že zgodovina.

Znašli se bodo Kubanci, kakor so se zmeraj v zgodovini, ki sploh ne omenja domorodnih ljudstev. Staroselce so potolkli najprej Španci, potem pa do konca še Angleži v nekaj letih okupacije otoka, ko so pripeljali sladkorni trs in afriško delovno silo.

Nobene letalonosilke ne potrebuje Donald Trump za zavzetje Kube. Čisto miren prevzem menda, to bi se utegnilo zgoditi v nekaj tednih ali najpozneje nekaj mesecih. Brez prelivanja krvi, niti toliko ne, kolikor je bilo prelite v Caracasu. Tam so ameriški posebej izurjeni kavboji pobili kubanske vojake, ki so čuvali Madura, med 32 kubanskimi stražarji ni bilo nobenega specialca, pa jih Kuba seveda premore. Tudi venezuelska vojska, ki so ji za botre Kubanci, ni storila ničesar.

V Sredozemlju, kjer je zdaj zasidrana letalonosilka Ronald Reagan, je bolj zapleteno, to nas neposredno zadeva.