POD PREPROGO: Eno leto z gangsterjem

Da je Donald Trump s pretvezo boja proti narkokriminalu dal ugrabiti predsednika Venezuele, ne preseneča. Že pred petimi leti, ko je z napadom na Kongres skušal izvesti državni udar v ZDA, smo videli, česa je sposoben. Ves njegov podjetniški vzpon se je odvijal na robu zakonitosti, pogosto tudi preko njega, na primer ko je z mafijo sklepal posle za igralnice v Atlantic Cityju. Enako ravna v politiki.

Niti ne preseneča odziv držav zahodnega bloka, če tak blok sploh še obstaja, samozvanih zibelk demokracije in pravnega reda, ki so teptanje temeljev domnevne moralne superiornosti Zahoda sprejele z zadrego, jecljanjem, celo opravičevanjem. Zavezniki-podložniki ZDA so opustili vsak poskus olepševanja vazalske vloge in se izkazali za predpražnike Washingtona.

Do Bele hiše hlapčevska Giorgia Meloni je udar v Caracasu patetično označila za »legitimno obrambno akcijo«. Ni pa sama: von der Leyen, Kallas, Merz, Macron, Starmer so enako podložni. Nismo presenečeni, moramo pa biti zaskrbljeni. Ni še mimo eno leto, kar se je za krmilo najmogočnejše vojaške velesile, kar jih je kdaj videl svet, vrnil gangster, brezčuten in grabežljiv sociopat. V tem letu je počel, karkoli se mu je zahotelo.

Svetu je že takoj pokazal zobe. Mehiški zaliv je preimenoval v ameriškega, lasti si Panamo, Grenlandijo, Kanado in Mehiko, grozi Kubi, Kolumbiji, Venezueli, Iranu in še komu. Zadnji dve državi - najbogatejši z nafto - je že bombardiral, tako kot Jemen in Nigerijo. Genocidnemu zločincu Benjaminu Netanjahuju je dopustil vsakršno divjanje, ga pri tem podpiral in oboroževal. Pentagon je preimenoval v ministrstvo za vojno. Za letos je vojaški proračun ZDA povečal za rekordnih 50 % na 1500 milijard dolarjev. Svet je obveščen. Venezueli bo sledil Iran, kjer bi rada Trump in Netanjahu na tron spet postavila Rezo Pahlavija iz dinastije monarhov, ki so Američanom in Britancem nekoč zagotavljali izkoriščanje iranske nafte.

Grabežljivi Trump pleni tudi s carinami, celo bolj med zavezniki kot med nasprotniki. Za novo držo prve globalne velesile lahko iščemo geostrateške razlage, gotovo pa jo pogojuje tudi pohlep vodje tolpe in njegovega klana. V domnevno mirovnih prizadevanjih za Ukrajino ali Gazo so očitne špekulacije družine Trump in njenih dvornih oligarhov. Prav tako v hladnih prhah napovedi-odpovedi carin, groženj in izvedbe vojaških agresij, ki so vsakič pretresle delniške tečaje v Wall Streetu. In vsakič so se v mošnje oligarhov usule nove milijarde dolarjev. Ne razkrivam nobene skrivnosti, saj se v deliriju vsemogočnosti s tem javno bahajo.

Ni da ZDA prej niso po mili volji odstavljale režimov po svetu. Jeffrey Sachs je v parlamentu EU navedel, da je bilo v ZDA zrežiranih zamenjav vlad po letu 1945 že okrog sto. Kar 64 jih je do 1989 v knjigi dokumentirala politologinja Lindsey O’Rourke. Nekoč so vsaj iskali izgovore in kritje ZN, četudi z lažmi, kot je bila epruveta Colina Powella za agresijo na Irak.

Trump ne išče več opravičil. Jasno pove, da gre v Venezueli za nafto in za nadzor nad državo, ki je zemljepisno preblizu ZDA in prebogata z viri, da bi bila samostojna. Ker je skoraj 30 let sankcij ni strlo, si jo je vzel s silo. Prav tako si bo Grenlandijo, kamor želi širiti družinski biznis in je sina Donalda Jr. tja že poslal na poslovne oglede. Vojaška sila morda ne bo potrebna, niti si je ne bo kupil, prej bo podkupil 56.000 prebivalcev. Med 10 in 100 tisoč dolarjev za vsakega bi bila res majhna cena za tisoče milijard vreden otok. Danski in EU pa bo zarenčal, da se bosta podelali v hlače.

New York Timesu je Trump odkrito priznal, da ga mednarodno pravo ne omejuje. »Edina meja je moj moralni čut,« je izjavil. Za bolno narcisoidno osebnost to pomeni, da nima nikakršnih meja ali zadržkov. In res, pred kratkim je izjavil, da si »Američani želijo diktatorja«. Prav rad jim bo ustregel.

Kdo ga lahko ustavi? Le Američani sami, ko bodo razumeli, da jih vodi v državljansko vojno. Člani paravojaške protimigrantske milice ICE, ki jih novačijo v skrajni desnici, delujejo, kot so nekoč eskadroni smrti v južnoameriških diktaturah. Začelo se je s priseljenci, študenti na univerzah, oporečniki. Hladnokrven umor belke v Minneapolisu je pokazal, da pod streli zamaskiranih zločincev lahko pade prav vsakdo. Bo to zdramilo zdrav del ameriške družbe, da se otrese samodržca, preden bo prepozno?