ODNOSI IN RAVNODUŠNOST

Občutenje ravnodušnosti označuje situacijo, v kateri zaznamo, da ne čutimo niti prijetnih niti neprijetnih občutij do neke osebe.

Estimated reading time: 4 minute

Ravnodušnost, indiferentnost, do neke osebe pomeni, da do nje ni nobenega afektivnega odnosa, da je povsem vseeno, ali je navzoča ali odsotna, ali kaj dela ali ne. Ravnodušnost je v tem smislu nezdružljiva z ljubeznijo. Če je prej obstajal odnos ljubezni, je pojav ravnodušnosti povsem zanesljiv znak, da je ljubezen prenehala. Toda  treba je narediti razliko med občutkom in odnosom ravnodušnosti. Občutenje ravnodušnosti označuje situacijo, v kateri zaznamo, da ne čutimo niti prijetnih niti neprijetnih občutij do neke osebe.

Ker smo občutja  opredelili ko psihične fenomene, ki se pojavijo samo v tistih situacijah, ki jih oseba opaža kot zanjo vredne in pomembne, smo iz tega izpeljali sklep, ki se občutja čutijo občasno, ne pa stalno.

Zdaj se lahko vprašamo kako se oseba počuti med dvema takima situacijama, v katerih občuti čustva. Ker ne čuti nobenih občutij, nujno sledi, da je v tem premoru ravnodušna, ali bolje rečeno umirjena. Še več. Če bi vzeli neko čustveno obdobje in spremljali čustvene reakcije neke povprečne osebe, bi prišli do sklepa, da so obdobja ravnodušnosti daljša od obdobij, v katerih bi ta oseba čutila neka občutja ali prijetna ali neprijetna.

To pomeni, da preprost človek večji del svojega budnega življenja preživi v ravnodušnosti.

Če ljubezen razumemo samo kot občutje, potem bi pojav ravnodušnosti  v navzočnosti ljubljene osebe ali ob razmišljanju o njej pomenil prenehanje ljubezni. Ker pa ljubezen ni le občutje, temveč odnos, zasnovan na takem občutju, se stvari bistveno spremenijo.

V odnosu ljubezni je povsem normalno in naravno, da obstajajo trenutki, v katerih pogled na partnerja ali razmišljanje o njem ne izziva nobenih čustev. V dolgotrajnih odnosih ljubezni je morda takih trenutkov več kot tistih, v katerih pogled na partnerja spremlja nežno občutje ljubezni.

RAVNODUŠNOST IN NAVADA

Mnogi ljudje, ki so v dolgotrajnem odnosu ljubezni in opazijo, da so situacije, v katerih čutijo nežno občutje ljubezni do partnerja, vse redkeje, so prepričani, da je ljubezen prenehala obstajati in da so postali ravnodušni do partnerja. Prepričani so, da je odnos ravnodušnosti zamenjal odnos ljubezni, tako da razmišljajo o prekinitvi takega odnosa. Toda v večini takih primerov gre za napačno razumevanje pomena občutja ravnodušnosti v odnosu ljubezni in krize odnosa, ki se manifestira z nezadostno količino zadovoljstva in nezadostno količino neposrednega občutja ljubezni.

Taka vrsta odnosa ljubezni se imenuje ljubezen, navada.

Obstaja dvojni sistem navezovanja v odnosih ljubezni; pozitivno navezovanje, ki je sestavljeno iz pojava prijetnih občutij  in negativno navezovanja, ki ga sestavljajo pojavi neprijetnih občutij v odsotnosti. Če obstajajo samo prijetna občutja, negativno navezovanje pa izostane, ne gre za ljubezen, temveč samo za všečnost.

Zato pojav intenzivnih neprijetnih občutij s situacijah, ki so povezane z možnostjo izgube ljubezni, kot so ljubosumje, strah pred izgubo, žalost, zaskrbljenost ravno kaže, da ljubezenska navezanost še vedno obstaja in da ne gre za odnos ravnodušnosti. Če doživljata partnerja ljubezen, navado kot težavo v odnosu, potem je zelo pomembno, da vesta, da ne gre za prenehanje ljubezni.

Preberite tudi LJUBOSUMJE: TOLERIRANJE IN IZZIVANJE in STE NESREČNI V ODNOSIH?

The post ODNOSI IN RAVNODUŠNOST appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.