Ob dnevu znanosti izpostavili pomen vlaganj v znanost

V Sloveniji praznujemo dan znanosti, ki je namenjen poudarjanju vloge znanstvenikov pri razvoju države in družbe, njihovi večji prepoznavnosti ter približevanju znanosti širši javnosti. Predstavniki znanstvene in politične sfere so ob tem izpostavili potrebo po nadaljnjih vlaganjih v raziskovanje, krepitvi sodelovanja in prenosu znanja v prakso.

Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti lani poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. Letos ga zaznamujemo drugič, praznik pa sovpada tudi z Unescovim svetovnim dnevom znanosti za mir in razvoj. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je za STA poudaril, da je namen praznika predvsem ozaveščanje širše javnosti o pomenu znanosti, katere dosežki se odražajo v številnih izdelkih in storitvah, ki jih uporabljamo vsak dan. Ob tem je izpostavil, da so se sredstva za znanstvenoraziskovalno delo v zadnjih šestih letih povečala za več kot 50 odstotkov. Opozoril je tudi na prispevek raziskovalcev v gospodarstvu k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter napovedal, da bo ministrstvo v prihodnje še več pozornosti namenilo znanstveni diplomaciji oz. krepitvi sodelovanja z državami, v katerih delujejo vodilni svetovni raziskovalci. Po podatkih statističnega urada je Slovenija leta 2025 za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 599 milijonov evrov državnih proračunskih sredstev. Obseg teh sredstev se je tako povečal deseto leto zapored. Največ sredstev so prejele tehniške in tehnološke vede (33 odstotkov) ter naravoslovne vede (29 odstotkov), več kot polovica vseh sredstev pa je bila namenjena visokošolskemu sektorju. Predsednik DS Marko Lotrič je v poslanici ob prazniku opozoril na pomen zagotavljanja spodbudnega in stabilnega okolja za mlade raziskovalce ter tesnejšega povezovanja znanosti in gospodarstva, da bi raziskovalna spoznanja v večji meri prehajala v prakso. Že v nedeljo so v Cankarjevem domu podelili najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. V imenu nagrajencev je spregovoril letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo Slavko Splichal, ki je poudaril, da znanost temelji na kolegialnem sodelovanju ter kritični in samokritični izmenjavi mnenj. Ob tem je opozoril na nevarnosti avtoritarnih oblik javnosti, ki se po njegovih besedah kažejo predvsem v oblastni manipulaciji ter prizadevanjih za nadzor zasebnosti, medijev in družbenih gibanj. Poudaril je, da je za oblikovanje zanesljivega mnenja nujno soočanje različnih pogledov.