​​​​​​Na razstavi dela devetih ukrajinskih umetnic

V občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu so v soboto odprli potujočo razstavo Echoes of Unity, ki združuje dela devetih ukrajinskih umetnic, ki so svojo domovino zapustile zaradi vojne ali zaradi ekonomskih razlogov. Razstava, na tem prizorišču bo na ogled do 20. januarja, nato pa jo bodo do 10. februarja preselili v dvorano Fittke za Mestno hišo, obravnava izkušnje razseljenosti, prehajanja in iskanja novih oblik identitete ter skozi sodobne umetniške prakse odpira prostor za razmislek o stanju vmesnosti, tako imenovani liminalnosti.

Razstava je del evropskega projekta Echoes of Unity, sofinanciranega v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Projekt povezuje kulturne organizacije in umetnice iz Italije, Poljske, Grčije in Portugalske ter podpira umetniško raziskovanje žensk, ki živijo v razmerah prisilne razseljenosti. Pred odprtjem razstave, na kateri so na ogled fotografije, slike, tekstilne poslikave, instalacije itd., smo poklepetali z dvema ukrajinskima umetnicama, ki že leta živita in ustvarjata v okolici Coma, v Trst pa sta prišli na odprtje razstave.

Natalija Teslenko in Susanna Mikla sta se v svojih delih držali teme, ki v fokus postavlja stanje prehoda, se pravi položaja, v katerem prejšnje življenjske okoliščine niso več prisotne, nove pa se še niso v celoti izoblikovale. Sogovornici sta povedali, da se še vedno istovetita z ukrajinsko kulturno tradicijo, čeprav obe živita v Italiji že dolgo časa. Natalija je domovino zapustilo že na začetku leta 2000, ko je prišla v Italijo služit denar za plačevanje študija v Ukrajini, Susanna pa leta 2011. In če si je prva družino ustvarila v Italiji, je druga svoja dva otroka pustila v Ukrajini. Hči in sin sta že odrasla, stara krog 30 let. Na vprašanje, če so sina vpoklicali v vojsko, je Susanna odgovorila, da k sreči ne, ker je zaposlen v podjetju, ki se ukvarja z dostavo in je zaradi tega oproščen vojaške službe.

Drugačna je zgodba Natalije, ki ima v Kijevu brata, ki se je sam javil, da gre v vojsko. Pa ne zato, ker bi se hotel bojevati, ampak zato, ker je pred vpoklicem želel obvarovati 20-letnega sina. Po pravilih namreč lahko en moški član družine ostane doma, je razložila sogovornica, ki je očetovsko ljubezen brata opisala na zelo ljubeč način.