Na platformi X razburja komentar nekdanje uslužbenke PU Celje

Uporabniški profil “Huda jama 45” na družabnem omrežju X ljudi ozavešča o krutih usodah tistih, ki so postali žrtve izvensodnih pobojev. Če že človek ni sposoben izraziti pietete do umrlih, bi se pričakovalo, da se vzdrži vsaj neprimernih komentarjev, a očitno tega nekateri nikakor niso zmožni. Pod objavo o brutalnem umoru družine Jakopin leta 1942 na družabnem omrežju X se je namreč pojavil zapis: “Morali bi tebe!”

Zapis, ki nedvomno predstavlja primer nedopustnega izražanja, se je pojavil v sekciji komentarjev pod objavo, kjer je bilo navedeno, da so partizani ponoči 22. aprila 1942 prišli v hišo Jakopinovih v Ponovi vasi pri Grosupljem. “Očeta Jožeta, starega 44 let (1898), so s sekiro umorili že na hišnih vratih. Ženo Marjeto Jakopin (1905), ki je bila v visoki nosečnosti, in 4 otroke, hčerko Anico, staro 17 let (1925), sina Vinka (Venclja), starega 11 let (1931), in sina Štefana, starega 6 let (1936), so umorili na posteljah”, je bilo še ob tem dodano.

Še posebej žalostno pa je, da je komentar “Morali bi tebe!” pod objavo, ki razkriva dokumentirano družinsko tragedijo, pristavila oseba, ki je bila več kot desetletje zaposlena na instituciji, katere poslanstvo je varovanje življenja, telesne integritete in zmanjševanje občutka ogroženosti med prebivalci. Ana Orlčnik je bila namreč dobrih 13 let sodelavka na Policijski upravi Celje. Sprva je delala v Službi za operativno podporo, zadnjih osem let pa kot tehnična risarka na Postaji prometne policije Celje.

Vir: X

Zagotovo bi se našli takšni, ki bi zapis “Morali bi tebe!” označili kot neprimeren komentar ali izpad, a marsikdo v zapisu vidi jasno izraženo željo po nasilju nad drugo osebo, ki je bila izražena v kontekstu razprave o množičnem umoru, v konkretnem primeru tudi otrok. S komentarji, kot je ta, se prispeva k razčlovečenju žrtev, kar je zavržno za neko družbo, ki se ima za demokratično.

Zgodovinski spomin ne bi smel biti stvar ideološkega obračunavanja, ampak bi moral izražati spoštovanje do vseh žrtev, tudi v smislu, da si vse zaslužijo svoj grob. Četudi Orlčnikova ni več zaposlena na PU Celje, bi bilo prav, da bi se zavedala, da njen nekdanji delodajalec njenim izjavam daje nekoliko več dodatne teže. Gre namreč za institucijo, ki pri svojem delu sledi etičnim standardom in je deležna zaupanja javnosti. Sicer pa je prav, da se iz spoštovanja do žrtev, ki se ne morejo braniti, obsodijo komentarji, s katerimi je prestopljena meja dobrega okusa, saj se v nasprotnem primeru s toleriranjem tovrstnih izjav relativizira preteklost, s tem pa tlakuje pot do netenja dodatnega sovraštva.

S. K.