Ministrica prelaga odgovornost za čakalne vrste – podatki kažejo, kako globoko je zabredla

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je dogajanje v Borovnici in čakalne vrste pripisala kar občini in vodstvu ZD Vrhnika za pomanjkljivo komunikacijo.  Kot po navadi se znova iščejo izgovori na lokalni ravni, namesto da bi se priznalo očitno. 

Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da mora zdravstveni dom prenos organizirati tako, da ljudje ne čakajo, kot da je čakalne vrste mogoče odpraviti zgolj z boljšo organizacijo ali jih vsaj “narediti nevidne”.

Še bolj politično občutljiva je njena izjava, da so “za vse zdravstvene domove odgovorne občine“. Občine so res ustanoviteljice zdravstvenih domov, vendar pa takšna izjava zlahka deluje kot prelaganje odgovornosti. Država namreč prek zakonodaje, financiranja in kadrovske politike ključno določa pogoje delovanja zdravstvenega sistema. Brez sistemskih rešitev na državni ravni občine same težko odpravijo strukturne težave. Zato takšna izjava kaže na politično umikanje od odgovornosti.

V uredništvo pa se nam je oglasil tudi neodvisen strokovnjak za zdravstveni sistem (z več kot 20 leti izkušenj v upravljanju primarne zdravstvene dejavnosti in analizi čakalnih dob) je  besede ministrice Valentine Prevolnik Rupel demantiral takole:

1. Kaj je točno rekla (iz STA in drugih medijev, 16. 4. 2026) Ministrica je dogodek v Borovnici označila za “neprimerno in nedopustno” ter poudarila:

“Naloga zdravstvenega doma je, da prenos organizira tako, da ljudje ne čakajo. Če bi bilo tako vsakič, ko se zdravnik zamenja, bi imeli velikokrat čakalne vrste pred zdravstvenimi domovi. Ampak očitno v tem zdravstvenem domu niso pravilno organizirali.”

Dodala je, da so za zdravstvene domove odgovorne občine in da v drugih domovih takih vrst ni. To je delno res, a hkrati zavajajoče in preusmerjanje odgovornosti.

Vir: Občan

2. Demanti – zakaj to ni le slaba organizacija enega zdravstvenega doma:

• Vrsta v Borovnici ni izjema, ampak simptom sistemskega primanjkljaja. Ljudje so stali čez noč, ker se bojijo, da bodo ostali brez izbranega osebnega zdravnika. To ni strah brez razloga: po zadnjih podatkih ZZZS in NIJZ (februar–marec 2026) je v Sloveniji še vedno 136.000–140.000 ljudi brez osebnega zdravnika (od tega več kot 20.000 otrok brez pediatra). To je kronična kriza primarne zdravstvene dejavnosti, ki se je v zadnjih štirih letih še poglobila.
• Lokalna organizacija (avtomatski prenos, e-vpis, urnik) bi lahko pomagala, vendar ne reši korenine problema: ni dovolj družinskih zdravnikov. Ko se eden upokoji ali odide, nastane panika, ker ni rezervnih kapacitet. V drugih zdravstvenih domovih morda vrst ni bilo, ker tam trenutno ni večjih menjav – ne zato, ker so “bolje organizirani”.
• Ministrica preusmerja krivdo na občine in zdravstvene domove, medtem ko je nacionalna politika (Ministrstvo za zdravje) tista, ki določa:
  • število specializacij iz družinske medicine,
  • delovne pogoje in plače v primarnem zdravstvu,
  • glavarinske količnike in pravila opredeljevanja pacientov,
  • financiranje preko ZZZS,
  • administrativne obremenitve (ki jih zdravniki pogosto navajajo kot glavni razlog za odhod iz javnega sistema).

3. Kje natančno je njena odgovornost za čakalne vrste (in za dogodek v Borovnici)?Odgovornost ministrice ni “politična fraza”, ampak je jasno določena z zakoni in javnimi podatki:

Ključni dokaz za odgovornost:

Od oktobra 2023 (ko je Valentina Prevolnik Rupel prevzela ministrstvo) do danes se je število ljudi brez osebnega zdravnika sicer nekoliko zmanjšalo, vendar ostaja izjemno visoko. Hkrati so po podatkih NIJZ in neodvisnih analiz skupne čakalne vrste narasle (v nekaterih kategorijah za 20 %+, odvisno od metodologije). Ministrstvo je spreminjalo definicije “dopustne čakalne dobe” (npr. podaljšanje za “zelo hitro” s 14 na 30 dni), kar je administrativno “skrajšalo” številke, ne pa realne dostopnosti.

“Dolga vrsta v Borovnici ni posledica ene slabe organizacije – to je posledica nacionalnega primanjkljaja družinskih zdravnikov, za katerega je odgovorno Ministrstvo za zdravje. Dokler ne bomo sistemsko rešili kadrovske krize (več specializacij, boljši pogoji dela, manj birokracije), bodo taki incidenti ponavljajoči.”

Sara Kovač