Lobnik za prednostno obravnavo primerov diskriminacije na upravnem sodišču

Miha Lobnik ministrstvu za pravosodje in poslancem predlaga spremembo predpisov, s katero bi upravno sodišče primere, povezane z odločitvami Zagovornika načela enakosti, obravnavalo prednostno.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja na dolgotrajnost postopkov pred upravnim sodiščem, ki po njegovem mnenju zmanjšuje učinkovitost varstva pred diskriminacijo. Ministrstvo za pravosodje in poslance državnega zbora je zato pozval k spremembi predpisov, ki bi omogočila prednostno obravnavo teh zadev.

Šestnajst zadev še čaka na odločitev

Zagovornik načela enakosti je pristojen tudi za vodenje postopkov, v katerih ugotavlja, ali je v posameznem primeru prišlo do diskriminacije. Če se oseba, za katero je bilo ugotovljeno, da je diskriminirala, z odločitvijo ne strinja, lahko vloži tožbo na upravno sodišče.

Po podatkih Zagovornika je pred sodiščem trenutno 16 takšnih zadev. Najstarejše med njimi na odločitev čakajo že od leta 2022. Lobnik opozarja, da postopek s tem, ko Zagovornik zaključi primer, še ni nujno končan. Če pride do upravnega spora, lahko do dokončne odločitve mine več let.

Dolgotrajni postopki lahko odvračajo od prijav

Po njegovem mnenju dolgotrajnost sodnih postopkov najbolj prizadene ljudi, ki so se že odločili prijaviti diskriminacijo.

Raziskave, ki jih izpostavlja Zagovornik načela enakosti, kažejo, da je diskriminacijo doživel približno vsak peti prebivalec, vendar jih je med njimi le okoli štiri odstotke zaradi tega tudi ukrepalo. Med razlogi za neukrepanje so ljudje najpogosteje navajali prepričanje, da se nič ne bo spremenilo, strah pred poslabšanjem položaja in zapletenost postopkov. Lobnik zato meni, da je težko spodbujati ljudi k prijavljanju diskriminacije, če lahko nato na sodni epilog čakajo več let.

Sodne odločitve pomembne tudi za Zagovornika

Odločanje upravnega sodišča je pomembno tudi za nadaljnje delo Zagovornika načela enakosti, saj sodne odločitve pomagajo oblikovati sodno prakso na področju varstva pred diskriminacijo.

Potrditev odločitev Zagovornika lahko olajša odločanje v podobnih primerih, medtem ko sodna ugotovitev o napakah omogoča izboljšanje postopkov in preverjanje ugotovljenega dejanskega stanja. Po Lobnikovih besedah so odločitve upravnega sodišča tako tudi oblika strokovne kontrole dela Zagovornika, zato je pravočasno odločanje še posebej pomembno.

Nekateri primeri se vlečejo več let

Upravno sodišče je doslej v treh primerih ugotovitve Zagovornika razveljavilo in zadeve vrnilo v ponovno odločanje.

Kot primer Lobnik izpostavlja primer prekinitve oglaševanja storitev zavoda Živim na ljubljanskih mestnih avtobusih. Po navodilu sodišča so bili izvedeni dodatni dokazi, Zagovornik pa je ponovno ugotovil diskriminacijo. Kršitelj je nato znova vložil tožbo na upravno sodišče, kjer zadeva še čaka na obravnavo. Po Lobnikovih navedbah se ta primer vleče že od leta 2019. Kot drugi primer dolgotrajnega odločanja omenja primer rasizma, ki je dobil epilog šele po sedmih letih.

Prednostna obravnava kot rešitev

Lobnik zato predlaga spremembo in dopolnitev predpisov, s katero bi bili upravni spori, v katerih kršitelji izpodbijajo odločitve Zagovornika načela enakosti, obravnavani prednostno.

Po njegovem bi s tem varstvo pred diskriminacijo postalo učinkovitejše, hkrati pa bi se omogočil hitrejši razvoj sodne prakse na tem področju. “To bi bil pomemben znak, da se pri varstvu pred diskriminacijo v Sloveniji misli resno,” meni Lobnik.

The post Lobnik za prednostno obravnavo primerov diskriminacije na upravnem sodišču appeared first on Lokalec.si.