Kaos v Hormuški ožini: Iran Trumpu rekel NE

Iranski jedrski program je že več kot dve desetletji eden največjih varnostnih izzivov na Bližnjem vzhodu in osrednja tema mednarodnih pogajanj.

Iran vztraja, da je njegov jedrski program povsem miroljuben in namenjen proizvodnji električne energije ter medicinskih radioizotopov. Zahodne države, predvsem ZDA in Izrael, pa ga že dolgo obtožujejo, da Teheran pod krinko civilnega programa razvija jedrsko orožje.

Ključni elementi spora:

• Obogatitev urana: Iran je v zadnjih letih močno pospešil obogatitev urana. Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je država že dosegla stopnjo obogatitve blizu 90 % (orožna raven), kar je le korak stran od izdelave jedrskega orožja.
• Zaloge: Iran ima po ocenah več ton obogatenega urana, dovolj za izdelavo več jedrskih glav, če bi se odločil za zadnji korak.
• Pretekli dogovor: Leta 2015 sklenjeni JCPOA (Jedrski sporazum) je omejeval iranski program v zameno za odpravo sankcij. ZDA so iz sporazuma izstopile leta 2018 pod prvim Trumpovim mandatom, kar je sprožilo iransko postopno kršenje omejitev.

V sedanjih pogajanjih (april 2026) je iranski jedrski program absolutno ključno in najobčutljivejše vprašanje.

Donald Trump trdi, da je Iran že pristal na nedoločen čas ustaviti obogatitev in predati zaloge visoko obogatenega urana. Iran pa to kategorično zanika in poudarja, da gre za nedotakljivo pravico do miroljubne jedrske energije. Za Teheran je popolna opustitev obogatitve rdeča linija, ki je ne bo prestopil.

Od izida tega dela pogajanj bo odvisno, ali bo mogoče doseči trajno premirje in dolgoročni sporazum, ali pa bo regija še naprej na robu nove eskalacije.

Medtem ko je Trump v intervjuju za Bloomberg optimistično napovedal skoraj sklenjen sporazum o koncu vojne in odprtje Hormuške ožine, Iran vztraja, da o ključnih vprašanjih – predvsem jedrskem programu – še vedno ni soglasja.

Iranski uradnik je za Reuters povedal, da med državama še vedno obstajajo velika nesoglasja in da ni bil dosežen noben dogovor o jedrskem vprašanju. Po iranskih besedah se pogovori osredotočajo predvsem na podaljšanje premirja, odpravo sankcij in morebitno vojno odškodnino.

Trump je medtem zatrdil, da je Iran pristal na trajno zamrznitev jedrskega programa in da bo končni sporazum dosežen »zelo kmalu«, morda že ta vikend.

Kaj se dogaja v Hormuški ožini?

Po iranski objavi o ponovnem odprtju ožine se je večina ladij obrnila in se vrnila v Perzijski zaliv. Po podatkih sistema Marine Traffic je več kot deset ladij, ki so se približale ožini, nenadoma spremenilo smer.

Skozi ožino je doslej uspel prepluti le en prazen križarkar – Celestyal Discovery pod malteško zastavo.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da lahko ladje plujejo, vendar le po koordinaciji z iranskimi silami in po poteh, ki jih Iran šteje za varne. Vojaškim ladjam je prehod še vedno prepovedan. Tudi ameriškim vojaškim plovilom ne bo dovoljen prehod.

Notranji spori v Iranu

Dve vplivni iranski novinski agenciji, Fars in Mehr (blizu revolucionarne garde), sta ostro kritizirali zunanjega ministra Abbasa Araghchija zaradi objave o odprtju ožine. Zahtevata pojasnila in odobritev vrhovnega vodje Alija Khameneija.

Grožnje in položaj

Iranski zunanje ministrstvo je ponovilo, da bo nadaljevanje ameriške blokade Hormuške ožine števalo za kršitev premirja. »Če druga stran ne bo izpolnila obveznosti, bo Iran sprejel potrebne ukrepe,« je dejal tiskovni predstavnik Esmail Baghaei.

Sporazum o premirju je bil dosežen konec februarja po posredovanju več držav. Kljub delnemu odprtju ožine pa ostajajo glavna vprašanja – jedrski program, sankcije in zamrznjena iranska sredstva – še vedno nerešena.

Situacija v regiji ostaja zelo napeta, cene nafte pa so se po objavi o odprtju ožine nekoliko umirile, a negotovost vztraja. 

Viri: Reuters, Bloomberg, Marine Traffic 

Portal OS