Golob se smeši po evropskih medijih – sam je primer cenenega populista

Medij Politico je v nedavnem članku predstavil slovenskega premierja Roberta Goloba kot ključno figuro v evropskem odporu proti “desničarskemu populizmu”. Ni prvič da je Politico izrazito naklonjen levi vladi in se osredotoča predvsem na kritiko desnice, medtem ko populistične elemente v Golobovem vodenju popolnoma spregleda.

Definicija populizma je: “politična strategija, ki temelji na privlačnih, a pogosto nerealnih obljubah, kratkoročnih ukrepih za pridobivanje podpore in izkoriščanju čustev volivcev na račun dolgoročne odgovornosti”. A o tem novinar Ali Walker ne napiše niti besede.

Že dr. Andrej Umek je v preteklosti v analizi za naš portal opozoril, da je populizem vsako gibanje, ki volivcem obljublja na videz privlačne, a v resnici neuresničljive rešitve, ki srednjeročno ali dolgoročno povzročajo škodo, saj izkorišča nepoznavanje kompleksnih procesov pri širših slojih prebivalstva. V slovenskem kontekstu vidi levi populizem kot bolj razširjenega, kar dokazujejo ukrepi aktualne vlade – denimo sprejetje finančno nevzdržnega proračuna, ki služi predvsem podaljšanju mandata, ali dvig plač in transferjev, ki je kratkoročno povečal priljubljenost, a posledično spodbudil inflacijo in podražitve, ki so volivcem na koncu odvzele več, kot so dobili. Umek kritizira medije za selektivnost: medtem ko obsojajo desne populiste, kot so Orban, Le Pen ali Salvini, levi populizem, ki obljublja neskončno širitev socialne države brez realne ekonomske podlage, v veliki meri ostaja neanaliziran.

Podobno je politični analitik Matevž Tomšič večkrat izpostavil, da se izraz “populizem” pogosto uporablja kot orožje za diskreditacijo nasprotnikov, zlasti tistih, ki nasprotujejo levim agendam, kot so določene podnebne ali migracijske politike. Po njegovem prepričanju strašenje s populizmom služi ohranjanju moči etablirane levice, ki prelaga odgovornost za lastne napake na druge. Samo Golobova vlada je po Tomšiču zrasla na populističnih temeljih – predvolilna kampanja je temeljila na anti-Janša sentimentu, širjenju strahov in obljubah brez resne substance –, kar se je nadaljevalo z novimi kratkoročnimi manevri, namesto soočenja z realnostjo.

Dr. Matevž Tomšič (Foto: Veronika Savnik)

Roberta Goloba je neposredno za primer praznega populizma označil tudi politični analitik Sebastijan Jeretič. Golob je po njegovem mnenju usmerjen izključno v kratkoročno pridobivanje glasov brez upoštevanja gospodarskih realnosti in dolgoročne stabilnosti države. Med primeri je navedel napoved božičnice in podobnih ukrepov kot očitne volilne manevre, poudarek na piarovskih akcijah namesto na vsebinskih reformah, kombinacijo razkošnega osebnega sloga z ideološko radikalno levico ter taktike, ki ciljajo na dele javnosti, ki politike ne spremljajo poglobljeno, temveč se zanašajo na dominantne medije.

Članek v Politico, ki Goloba promovira kot borca proti desnemu populizmu, tako načrtno spregleda tisto ključno: sam premier in njegova vlada izvajata vrsto ukrepov, ki jih neodvisni analitiki nedvoumno označujejo kot levi in prazen populizem. Med drugim Ali Walker med hvalospevom Golobu očitno spregleda tudi, da je premierjeva žena Tina Gaber Golob javno nakazala k čemu teži. Spomnimo, da je imela dekliščino v stilu kokainskega kralja Pabla Escobarja, kar je v videu na Instagramu predstavila kot kolumbijsko mafijsko princeso – poteza, ki je v javnosti sprožila vprašanja o skladnosti med javno podobo in zasebnim življenjskim slogom. Ko to povežemo z njeno izjavo iz diplomskega dela, da si “kokaina žal ne morejo vsi privoščiti” in dejstvom, da ima Tina Gaber velik vpliv na predsednika vlade – tudi pri političnih zadeva – lahko hitro zaključimo, kdo ima kakšne namere in kdo v tej zgodbi je “pravi populist”.

A.H.