Galerija Škuc z novo programsko platformo Utelešeno o performativnih umetniških praksah

V Galeriji Škuc se bo danes začela nova programska platforma Utelešeno, ki so jo posvetili performativnim umetniškim praksam. V svoji prvi izdaji bo obsegala štiri performanse, na katerih bodo nastopili Lazar Simeunović, Hristijan Nashulovski, Ana Malnar in Alja Branc Barbosa. Potekala bo v tem mesecu, zadnji dogodek pa bo konec avgusta.

Kot so sporočili iz Škuca, platforma Utelešeno vzpostavlja prostor za raziskovanje in razvoj performansa ter krepi njegovo vlogo v sodobni umetnosti. Zamislil si jo je novi umetniški vodja Galerije Škuc Ilija Prokopiev, v svoji prvi izdaji pa bo odražala raznovrstnost in kritični potencial sodobnega performansa ter v dialogu z njegovimi zgodovinskimi osnovami razkrivala nove smeri razvoja.

Začela se bo danes z nastopom Simeunovića, ki ustvarja na področju filma, fotografije, performansa in gledališča. V svojem performansu Simptom očeta skozi lacanovski pojem ime-očeta preučuje, kako se avtoriteta, zakon in patriarhalne strukture vpisujejo v telo, jezik, seksualnost. Performans, ki ga bo izvedel v okviru platforme, obravnava krivdo in odpor ter generacijska ponotranjenja njune dinamike, še zlasti v okviru ženskih in kvirovskih identitet, s tem pa odpira kritični prostor za premislek o vsiljenih vlogah in normah.

Nahulovski, ki se ustvarjalno giblje med vizualno umetnostjo, performansom in kostumografijo, v svojem performansu z naslovom Ljudi premišljuje o izkušnji nepripadnosti v različnih kulturnih in političnih kontekstih ter o strategijah, s katerimi posamezniki ustvarijo občutek doma. Raziskuje zgodovinske in sodobne politične procese in odnose, ki telesa vseskozi reducirajo na veljavne ali neveljavne številke. Čeprav je kritičen do dvoličnosti prisilne skupnosti, performans izpostavi pomen povezanosti, intimnosti in domačne iskrenosti.

Interdisciplinarna umetnica Malnar v perfomansu Obdrži me tu raziskuje vzdržljivost, ranljivost in meje nadzora nad telesom vse do neobvladljivega fizičnega odziva. Poudarek ni na dogajanju, temveč na trajanju in izpostavljenosti, saj telo vztraja v prostoru do trenutka, ko ne zmore vzdržati vsiljenih okoliščin. Malnar obravnava telo kot odziven material, podoben snovi, ki razkriva svoje vedenje v laboratorijskih okoliščinah, ter raziskuje, kako se odziva, prilagaja in upira znotraj nadzorovanega okolja.

Branc Barbosa, ki deluje na presečišču koreografije, performansa in plesa, pa v perfomansu Platonic Dances odkriva in preoblikuje “iskreno površinskost”. Gre za neposredno in čisto nič ironično sprejemanje površinskih vedenj, interesov in interakcij kot presečišč družbenega in virtualnega performansa, ekshibicionizma in patološkega individualnega kuriranja, produciranja in reprezentiranja. Potopitveni, živi algoritem plesov zrcali razdrobljeno, skrbno kurirano in performativno naravo sodobne identitete, ki jo delo zajame v neprečiščeni krajini plastičnih fantazij, so zapisali v Škucu.

Poleg performansov je na sporedu še pogovor, na katerem se bodo s konceptualno umetnico Alenko Pirman dotaknili dela Marine Abramović in Ulaya v kontekstu njune razstave Art Vital v Cukrarni in skušali ugotoviti, kaj ta prinaša v domači prostor in kako prispeva k razvoju vizualne umetnosti v Sloveniji.