Delavci delajo pri globokih minusih brez zaščite: zakaj država še vedno nima pravil za delo na mrazu?

Temperature so zdrsnile globoko pod ničlo, delavci na prostem pa kljub mrazu delajo naprej. Sindikati opozarjajo na zaskrbljujoče dejstvo: v Sloveniji ni zakonsko določene spodnje meje, pri kateri bi bilo delo na mrazu prepovedano ali omejeno.

Ko se zjutraj termometer ustavi pri minus deset ali še nižje, se večina ljudi lahko umakne v topel prostor. A za številne delavce – gradbince, komunalne delavce, cestne vzdrževalce, gozdarje – ta možnost ne obstaja. Delo mora biti opravljeno, ne glede na mraz, veter ali leden dež.

Brez spodnje meje, brez jasne zaščite

Kot poroča STA, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo, da zakonodaja trenutno določa zgolj zgornjo temperaturno mejo za delo na vročini, ne pa tudi spodnje meje za delo v ekstremnem mrazu. Po njihovem mnenju gre za resno sistemsko luknjo, ki delavce izpostavlja zdravstvenim tveganjem. Predsednik ZSSS Andrej Zorko je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da so sindikati ob sprejemanju pravil za delo v vročini že opozarjali, da mora razprava zajeti tudi drugo skrajnost – delo pri zelo nizkih temperaturah. A do danes se to ni zgodilo.

Kdaj je delo na nizkih temperaturah še varno? Kje je tista meja?; vir: Facebook

Mraz ni le neprijetnost, temveč tveganje

Delo na hudem mrazu ni zgolj vprašanje udobja. Dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam povečuje tveganje za podhladitve, ozebline, poškodbe sklepov, poslabšanje kroničnih bolezni in celo resne nezgode zaradi zmanjšane koncentracije in okorelosti. Po besedah sindikatov bi morali biti jasno določeni standardi: pri kateri temperaturi se delo omeji, kdaj se skrajša delovni čas, kdaj se uvedejo pogostejši odmori in obvezna zaščitna oprema. Brez tega so delavci pogosto odvisni zgolj od dobre volje delodajalca.

Odgovornost države in posluh delodajalcev

ZSSS zato pričakuje, da bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti končno odprlo strokovno razpravo in postavilo jasna pravila. Zorko ob tem poudarja, da ne gre za ideološko vprašanje, temveč za osnovno varstvo zdravja pri delu. Izrazil je tudi upanje, da bodo delodajalci razumeli, da zaščita delavcev ni strošek, temveč naložba v varnost, manj bolniških odsotnosti in dolgoročno stabilnejše delovno okolje.

Vprašanje, ki ne more več čakati

Zima vsako leto pride znova. Mraz ni izjema, temveč stalnica. In prav zato se vse glasneje postavlja vprašanje: koliko časa bodo delavci še delali v ekstremnih razmerah brez jasnih pravil, ki bi jih ščitila?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, STA

The post Delavci delajo pri globokih minusih brez zaščite: zakaj država še vedno nima pravil za delo na mrazu? first appeared on NaDlani.si.