Davki pred volitvami 2026: kdo bi razbremenil podjetnike – in kdo o tem molči

Analiza odgovorov političnih strank na vprašanja podjetnikov razkriva dve precej različni viziji davčne politike. Del politike zagovarja razbremenitev samostojnih podjetnikov, drugi izenačevanje obdavčitve z zaposlenimi. Odgovori strank tako razkrivajo precej jasno politično ločnico.

Več  strank – med njimi Gibanje Svoboda, SD, Demokrati Anžeta Logarja in Prerod Vladimirja Prebiliča – na vprašanja ni odgovorilo.

Dokument so pripravili in objavili v FB skupini s.p.-jev z več kot 11 tisoč člani. Stranke so odgovarjale na vprašanja o normiranih odhodkih, prispevkih za dolgotrajno oskrbo, obremenitvah popoldanskih s. p., davčni obravnavi regresa in morebitnih spodbudah za nova podjetja.

Na vprašanja so odgovorile štiri politične skupine (po vrstnem redu, kot so v skupini prejeli odgovore): NSi, SLS in Fokus, SDS, Zeleni Slovenije s Slovensko gospodarsko stranko ter Levica z Vesno.

Normiranci kot politična ločnica

Eno ključnih vprašanj je sistem normiranih samostojnih podjetnikov. NSi, SLS in Fokus predlagajo vrnitev 80-odstotnih normiranih odhodkov, kar bi neposredno znižalo davčno osnovo normirancev.

SDS zagovarja podoben pristop, vendar z nekoliko širšim poudarkom na preprostem in predvidljivem sistemu ter višjem prihodkovnem pragu, ki bi razbremenil manjša podjetja.

Zeleni Slovenije in Slovenska gospodarska stranka neposrednega predloga za normirance nimajo, vendar podpirajo zniževanje prispevkov in pavšalnih obremenitev.

Drugačen pogled imata Levica in Vesna. Namesto ohranjanja posebnega režima zagovarjata postopno izenačitev obdavčitve samostojnih podjetnikov z zaposlenimi, kar bi v praksi pomenilo zmanjševanje posebnih davčnih režimov za normirance.

Sporni prispevek za dolgotrajno oskrbo

Posebno ostre kritike je deležen 2-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga morajo plačevati enoosebni s. p.

NSi, SLS in Fokus menijo, da je obremenitev pretirana, zato predlagajo znižanje na en odstotek.

SDS opozarja na nesorazmerje, saj podjetnik prispevek plačuje kot delodajalec in delavec, zato so skupaj z NSi sprožili ustavno presojo ureditve.

Zeleni Slovenije in Slovenska gospodarska stranka menijo, da je obremenitev previsoka, še posebej ker imajo samostojni podjetniki pogosto težji dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, zato bi moral biti sistem bolj pravičen.

Levica in Vesna: razlike med oblikami dela so po njunem mnenju v sistemu prispevkov prevelike, zato zagovarjata poenotenje obremenitev.

Popoldanski s. p. in dvojni prispevki

Še ena pogosto omenjena anomalija je dvojno plačevanje prispevkov pri popoldanskih samostojnih podjetnikih – torej pri posameznikih, ki imajo redno zaposlitev in poleg tega še s. p.

NSi, SLS in Fokus menijo, da bi bilo treba takšno dvojno plačevanje odpraviti, če prispevki ne prinašajo dodatnih pravic.

SDS poudarja potrebo po jasni povezavi med vplačili in socialnimi pravicami.

Zeleni Slovenije in SG so pri kritiki najostrejši in zagovarjajo načelo eno zavarovanje – en prispevek, saj so popoldanski podjetniki že vključeni v socialni sistem preko redne zaposlitve.

Levica in Vesna pa zagovarjata drugačno logiko. Dohodek iz dodatne dejavnosti bi se moral vključiti v skupno davčno osnovo, kar bi pomenilo enotno obdavčitev vseh oblik dela.

Regres kot davčna anomalija

Razlike med strankami se pokažejo tudi pri vprašanju regresa. Zaposleni ga lahko do določene višine prejmejo neobdavčeno, samostojni podjetniki pa te možnosti nimajo.

NSi, SLS in Fokus zato predlagajo davčno priznan podjetniški regres, primerljiv z regresom zaposlenih.

SDS si zavzema za odpravo davčnih anomalij in bolj enakopravne obravnave.

Zeleni Slovenije in SG predlagajo model, po katerem bi podjetnik lahko enkrat letno prejel znesek do višine povprečne plače brez davkov in prispevkov.

Levica in Vesna temu konceptu nista naklonjeni. Izjeme bi po njunem mnenju lahko veljale predvsem za obrtniške in rokodelske dejavnosti, sicer pa zagovarjata enotno davčno obravnavo vseh.

Spodbude za nova podjetja

Pri vprašanju spodbud za nova podjetja se večina strank sicer strinja, da bi moral biti vstop v podjetništvo lažji, vendar predlagajo različne poti.

NSi, SLS in Fokus predlagajo postopno uvajanje polnih prispevkov v prvih letih poslovanja ter dodatne davčne spodbude za začetnike.

SDS se zavzema za davčne počitnice za nova podjetja, zlasti v razvojnih in tehnoloških dejavnostih, ter za višje davčne olajšave.

Zeleni Slovenije in SG predlagajo znižanje prispevnih stopenj na 12,175 odstotka, kar bi po njihovem zmanjšalo stroške vstopa v podjetništvo.

Levica in Vesna pa opozarjata, da bi morale biti spodbude usmerjene predvsem k podjetnikom, ki dejansko razvijajo podjetniško dejavnost, ob tem pa poudarjata potrebo po preprečevanju prikritih delovnih razmerij.

Kdo o tem sploh ni povedal nič

Posebej pomenljivo je, da več pomembnih političnih akterjev na vprašanja sploh ni odgovorilo. Med njimi so Gibanje Svoboda, Socialni demokrati, Demokrati Anžeta Logarja ter Prerod Vladimirja Prebiliča.

Iz dokumenta zato ni mogoče razbrati, ali bi te stranke podprle razbremenitev samostojnih podjetnikov ali pa bolj restriktiven pristop k njihovemu obdavčevanju.

Za podjetnike, ki pogosto opozarjajo na nepredvidljivost davčnega okolja, takšna odsotnost stališč pomeni predvsem nadaljevanje negotovosti.

Odgovori strank tako razkrivajo precej jasno politično ločnico. Na eni strani so stranke, ki zagovarjajo zniževanje davkov, prispevkov in administrativnih bremen za samostojne podjetnike – SDS ter NSi, SLS in Fokus. V nekaterih predlogih tudi Zeleni Slovenije s Slovensko gospodarsko stranko.

Na drugi strani pa so politične sile, ki poudarjajo predvsem izenačevanje obdavčitve različnih oblik dela in omejevanje posebnih davčnih režimov (Levica in Vesna).

Zelo povedno pa je, kdo o teh vprašanjih ni povedal nič. Stranke, ki danes vodijo vlado, se do konkretnih predlogov za davčno ureditev samostojnih podjetnikov v tem dokumentu niso opredelile. Gre za Gibanje Svoboda in Socialni demokrati (SD). Pridružili sta se jima še stranki Demokrati Anžeta Logarja in Prerod Vladimirja Prebiliča.

Za več kot sto tisoč podjetnikov v državi to v tem času do volitev, ki bodo 22. marca 2026, pomeni velik premislek.

Celoten dokument si lahko ogledate tukaj: Odgovori političnih strank na vprašanja SPjevcev

M. D.