Cigler Kralj o kmetijski katastrofi: “Škoda bo ogromna po vsej Sloveniji”

Kmetijstvo se letos sooča z veliko stisko zaradi vročine in sušnega obdobja. O interventnih ukrepih in pomoči kmetom je tako v oddaji Odmevi spregovoril tudi Minister za kmetijstvo.

Z voditeljico Rosvito Pesek je o težavah, ki so prizadele slovensko kmetijstvo, kot tudi o drugih aktualnih temah, govoril minister Janez Cigler Kralj. Napovedal je pospešene interventne ukrepe za pomoč kmetovalcem, pa tudi preventivne ukrepe, ki bodo omogočili bolj učinkovito širitev sistemov za namakanje.

Gre za veliko katastrofo tako za državo kot za kmete, je poudaril Cigler Kralj. Ker so kmetje pridelovalci hrane, prinaša suša stisko tudi za potrošnike, saj v takšnih situacijah narastejo cene. Povedal je, da so prvi ukrepi pospešitev postopkov povračil za lansko sušo in pozebo, ki se bodo začela izplačevati ta mesec. “To je 8,5 milijona evrov, ki bodo razdeljeni za lansko škodo, ampak ker je letošnja suša zdaj, v tem času, bodo v bistvu blažili že posledice letošnje suše”, je rekel minister, in dodal, da bo njegovo ministrstvo zaprosilo tudi za sredstva iz kmetijske rezerve na evropski ravni. Glede tega, da so morali kmetje čakati na povračila kar eno leto, je Cigler Kralj izpostavil, da je po prevzemu ministrskega položaja nemudoma svojim službam naročil naj pospešijo te postopke. Kar eno leto pa se sicer čaka, ker je za bila za izplačila povračil potrebna ocena Statističnega urada Republike Slovenije o vrednosti kmetijskih proizvodov za prejšnje leto in šele ob njeni objavi se je lahko začelo izplačevati odškodnino. Ministrstvo trenutno preučuje dve morebitni rešitvi: “Ali naredimo oceno plus inflacijo za prejšnje leto in pospešeno izplačamo z inflacijo korigirano vrednost ali pa izplačamo akontacijo in po objavi cene kmetijskih proizvodov izvedemo poračun”, razloži minister, ki se mu zdi boljša od dveh rešitev akontacija in proračun. Prav tako bo ministrstvo skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico in različnimi kmetijskimi nevladnimi organizacijami iskalo rešitve za namakanje, saj ima na voljo precej sredstev za urejanje in posodabljanje namakalnih sistemov.

Odmevi (Posnetek zaslona)

Janez Cigler Kralj je poudaril tudi, da je ob prevzemu ministrstva s svojo ekipo takoj začel ugotavljati, zakaj so bile tovrstne rešitve in iniciative v preteklosti velikokrat neuspešne. Spoznal je, da je v Sloveniji kmetijstvo precej razdrobljeno, saj imajo kmetje velikokrat v lasti manjše površine in nimajo velike kapitalske moči, zaradi preobsežne birokracije in postopkov pri umeščanju v prostor pa se zato ne odločijo za tovrstne ukrepe. “Eden izmed ključnih vzrokov so prezapleteni postopki umeščanja v prostor. Z ministrico za okolje in prostor sva takoj dala pobudo za zmanjševanje birokratskih in drugih ovir pri umeščanju kmetijskih objektov, tudi namakalnih sistemov, v prostor”, je tako izpostavil minister in pristavil, da bodo z obsežno kampanjo spodbujali kmete, da se le odločijo za takšne ukrepe.

Posnetek zaslona

Kar se tiče finančne škode zaradi letošnjih težav, minister trenutno težko oceni koliko bo znašal končni znesek. Trenutno je Kmetijsko-gozdarska zbornica dala pobudo na Upravo Republike Slovenije za začetek postopka popisa škode. “Lahko pa rečem, da bo ogromna po vsej Sloveniji”, je pristavil. Prihodnji teden se bo tudi sam odpravil na teren, da si ogleda stanje. Letos je namreč Slovenijo prizadela tako toča, kot poplave, neurja, in suša, kar močno ogroža gospodarsko neodvisnost kmeta. Zato želi ministrstvo finančna sredstva, ki so na voljo čim bolj usmeriti v preventivne ukrepe, kot so namakalni in oroševalni sistemi. Ministrstvo obenem išče sredstva za dopolnitev ukrepa Evropske komisije, ki bi blažil posledice visokih cen energentov in gnojil. “To bo interventni ukrep, za Slovenijo bo na voljo 2,7 milijona evrov. Mi bi lahko temu dodali še nekaj sredstev, na ta način bomo vstopili. Je pa seveda pomembno ozaveščanje prek javne svetovalne službe in prek medijev”, je povedal Cigler Kralj.

Foto: BOBO

Kar se tiče drugih tem je Janez Cigler Kralj spregovoril tudi o referendumu glede intervencijskega zakona. Izpostavil je, da je zakon dober za kmetijstvo in gospodarstvo, saj “prinaša nižje dajatve, hitrejše postopke umeščanja v prostor, tudi nižje prispevke, recimo za socialno varnost, ker se prispevek za dolgotrajno oskrbo ustrezno zmanjšuje tudi za kmete, tudi za tiste, ki imajo dopolnilno dejavnost.”  Dodal je, da kot podpredsednik stranke Nova Slovenija vidi odgovornost svoje stranke v tem, da ljudem predstavi dobre strani in posledice tega zakona, predvsem na področju kmetijstva in gospodarstva.

A. S.