5 hours ago
17
Ob tem, ko smo pred časom opozorili na luknjo v zakonu o varovanju kulturne dediščine in na možne sporne zlorabe tega zakona za rušitev tudi najpomembnejših objektov dediščine (povezava), nas je bralka opozorila na še en izjemen primer. Odgovorni odločevalci so dovolili porušitev znamenitega Brjanskega mostu čez Krko v Podbočju in njegovo nadomestitev z brezizraznim betonskim inženirskim objektom.
Na reki Krki je po zadnjih dostopnih podatkih ostalo le še osem lesenih mostov. Vsakih nekaj let katerega izgubimo. Ti mostovi so edinstvene konstrukcije, nastale pred približno 160 leti. Res je, da niso grajeni po sodobnih standardih, in res je, da les ni tako trajen kot beton. Toda to še ne pomeni, da se lahko dediščine naših prednikov znebimo brez resnega napora, da bi jo ohranili.
Posebej zgovorno je, da stojita v neposredni bližini Brjanskega mostu kar dva lesena mostova, ki sta bila uspešno prenovljena, in to za nižji strošek, kot je v Podbočju predviden za rušitev in gradnjo novega betonskega mostu. Prav zato je toliko težje razumeti, zakaj Zavod za varstvo kulturne dediščine v takšnih primerih tako hitro sprejme logiko cestnih inženirjev, namesto da bi vztrajal pri rešitvah, ki dediščino varujejo.
Družba, ki spoštuje lastno identiteto in presežke preteklosti, bi iz takšnih mostov znala ustvariti slikovito posebnost in biti ponosna na to, kar so naši predniki ustvarili dobrega. Podrobno razčlenjeno problematiko lahko preberete v obsežnem članku Ane Ašič na tej povezavi. Ta zapis pa lahko zaključim s pozivom odgovornim, naj pri tovrstnih posegih ravnajo zgledno in v korist skupnosti. Če država s svojimi službami tako zlahka ruši historične mostove, ni nič čudnega, da ljudje rušijo svoje stare domačije, stoletne kozolce pa preprodajajo za drva na spletnih tržnicah (link).
ZVKDS ima pri takšnih posegih vso moč, da zahteva rekonstrukcijo obstoječega mostu z možnostjo posodobitve v skladu s sodobnimi standardi. Lahko bi zahteval novo traso novega mostu, obstoječega pa namenil pešcem in kolesarjem. Lahko bi zahteval tudi prestavitev mostu na drugo lokacijo kot kompenzacijski ukrep. Namesto tega bo še en čudovit lesen most razžagan za drva in odstopil prostor brezosebnemu generičnemu betonskemu objektu, ki bo s svojo brezdušnostjo pričal o času, v katerem bo nastal.
Napisal: Matevž Granda
Foto: Ana Ašič
Bo moral znameniti Brjanski most čez poetično Krko v Podbočju res pasti zato, da ga nadomesti tak kreativno podpovprečen in banalno nadpovprečen armiranobetonec z avtocestno nosilnostjo v kraju z nekaj sto prebivalci!? Foto: Ana Ašič (zgoraj)
Je Brjanski most v Podbočju res tako v slabem stanju ali je pač le eklatantno zanemarjen in nevzdrževan in kot tak poveden »obraz« države!? Foto: Ana Ašič
Rekonstruirana nova hibridna leseno jeklena mostova v Kostanjevici na Krki. Južni most (zgoraj) in Severni most (spodaj). . Pri prenovi je ohranjena vsa poetika tega prelepega dolenjskega kraja. Foto: Ana Ašič
Brjanski most na reki Krki v Podbočju je s 115 metri razpona eden največjih lesenih hibridnih mostov na zeleni reki, ki ji še danes marsikje prijazno rečejo »reka lesenih mostov«. V obeh sosednjih občinah, kostanjeviški in brežiški, skrbno varujejo in ohranjajo dediščino, ki so jo prejeli od prednikov. Foto: Ana Ašič
Andreja Molan, Nives Otaševič, Klemen Žibert: En betonski most
English (US)