Bogate elite in mladi izgubljajo potrpljenje: Putinov režim v vse večjih težavah

V Rusiji se v ozadju dolgotrajne vojne v Ukrajini kopičijo znaki politične, gospodarske in družbene napetosti. Po oceni Washington Posta se država sooča s kombinacijo upočasnjevanja gospodarstva, naraščajočih sankcij, zaostrovanja represije in vse večje izolacije, medtem ko vojni konflikt že globoko vstopa v peto leto. “Traja dlje kot druga svetovna vojna …”

Pogajanja o koncu vojne so v zastoju, zahodne sankcije pa še naprej močno pritiskajo na rusko gospodarstvo. Hkrati se krepi občutek utrujenosti med prebivalstvom, kar se odraža tudi v javnomnenjskih raziskavah. Po podatkih Vseruskega centra za raziskovanje javnega mnenja je podpora Vladimirju Putinu padla na 65,6 odstotka, kar je sicer z zahodne perspektive še vedno visoka raven, a hkrati najnižja od začetka vojne in občuten padec v primerjavi z začetkom leta.

Čeprav je v avtoritarnih sistemih dejansko javno mnenje težko meriti, saj je kritika režima pogosto omejena ali kaznovana, analitiki opozarjajo, da trendi kažejo na vse večje nezadovoljstvo in utrujenost od dolgotrajnega konflikta. Putinova zgodovinska podpora, ki je v preteklosti dosegala tudi 88 odstotkov, tako kaže jasen padec.

Gospodarski pritiski in kritike elite

Ekonomske sankcije in visoki vojaški izdatki vse bolj bremenijo rusko gospodarstvo. Po podatkih Rosstata se je gospodarstvo v začetku leta skrčilo za 1,8 odstotka, medtem ko visoke obrestne mere, namenjene zajezitvi inflacije, še naprej zavirajo investicije. Neplačani komercialni dolgovi so dosegli rekordnih 109 milijard dolarjev, število podjetij z davčnimi zaostanki pa je naraslo na skoraj 440.000.

Foto: epa

Na gospodarskih forumih v Moskvi so podjetniki in ekonomisti vse pogosteje kritični do vlade. Nekateri opozarjajo, da so odločevalci izgubili stik z realnim stanjem v gospodarstvu, kar dodatno poglablja nezaupanje tudi znotraj poslovne elite.

Ekonomisti Ruske akademije znanosti opozarjajo, da inflacija močno presega gospodarsko rast, realni dohodki pa stagnirajo ali padajo. Ob tem Rusija po njihovih ocenah močno zaostaja za drugimi velikimi gospodarstvi, vključno s Kitajsko.

Družbena napetost in utrujenost od vojne

Poleg ekonomskih težav se v družbi krepi tudi občutek izčrpanosti zaradi dolgotrajne vojne. Omejitve dostopa do interneta, ki jih oblasti utemeljujejo z varnostnimi razlogi, sprožajo dodatno nezadovoljstvo, zlasti med mladimi generacijami, ki so bile doslej močno digitalno povezane.

“Vsem je dovolj – predolgo se že borimo,” je za Washington Post dejal eden izmed ruskih uradnikov. V istem duhu nekateri opozarjajo, da vojna traja dlje kot številni zgodovinski konflikti, medtem ko Rusija kljub velikim vojaškim naporom ni dosegla odločilnih strateških ciljev. “Splošno razpoloženje je, da je dovolj – predolgo se že borimo,” je še dejal anonimni ruski uradnik. “Vsem se zdi, da to traja dlje kot druga svetovna vojna, Velika domovinska vojna, hkrati pa nismo uspeli zavzeti niti ene regije,” dodaja, pri čemer opozarja na neuspeh Rusije, da bi od začetka invazije leta 2022 v celoti prevzela nadzor nad Doneško regijo v vzhodni Ukrajini.

V javnosti in med posamezniki se pojavljajo vse bolj pesimistični pogledi. Nekateri prebivalci opisujejo občutne podražitve osnovnih življenjskih potrebščin, padec kupne moči in splošno negotovost glede prihodnosti. Mlajši opozarjajo na občutek nemoči in željo po odhodu iz države, čeprav tega mnogi ne morejo uresničiti.

Opozorila o možnih družbenih posledicah

Del politične in strokovne javnosti v Rusiji opozarja na možnost resnejše gospodarske krize, če se trendi ne bodo obrnili. Nekateri politični akterji celo opozarjajo na zgodovinske vzporednice z obdobjem velikih družbenih pretresov.

Foto: AFP

Hkrati analitiki poudarjajo, da naraščajoče nezadovoljstvo še ne pomeni neposredne grožnje stabilnosti režima, saj oblasti ohranjajo močan nadzor nad političnim prostorom in mediji.

Putinova sporočila in odziv oblasti

V odziv na vse več kritik je Vladimir Putin nedavno pozval zakonodajalce, naj se ne osredotočajo zgolj na kazni in omejitve, temveč naj zakonodajni proces postane bolj “sistemski” in “usmerjen v prihodnost”. Opozoril je tudi, da pretirano uvajanje prepovedi lahko zavira razvoj. Tudi v predsedniški administraciji priznavajo, da je družba utrujena od nenehnih omejitev. Nekateri viri navajajo, da oblasti razmišljajo o delnem sproščanju internetnih blokad, čeprav ključne omejitve ostajajo v veljavi.

Sara Kovač