Anja Bajda: Skriti kotički Gašperjeve podstrehe

V ostrešju Pollakove kajže, kjer ima osrednje razstavne prostore Tržiški muzej, je od jeseni preteklega leta urejen edinstven ambient, kjer se prepletajo sporočila izdelovanja modrotiskanega blaga in več tisočih predmetov, ki jih hrani Tržiški muzej.

Ogledni muzejski depo poleg sušilnega ostrešja in posameznih vsebinsko zaokroženih kotičkov, ki jih je mogoče videti na Gašperjevi podstrehi, deluje kot razstavni prostor. Gre za mednarodno aktualen in sodoben pristop urejanja muzejskih depojev, ki so prepogosto skriti očem obiskovalcev. Urejanje depojev sicer tvori enega od temeljev muzejskega delovanja – v njih so hranjeni predmeti, ki niso na stalnih ali občasnih razstavah.

Trend odpiranja depojev javnosti se je razširil na prehodu iz 20. v 21. stoletje ob novih muzeoloških pristopih, ki poudarjajo odprtost in vključenost javnosti, dostopnost vrste muzejskih predmetov, ne le ožjega, kuriranega izbora. Gre pa tudi za združitev prostorov hrambe s prostori razstavljanja, kot odzivom na večanje muzejskih zbirk z racionalizacijo prostora.

Mnoštvo predmetov, ki ga uzremo ob vstopu na Gašperjevo podstreho, ob prvem obisku večino obiskovalcev osupne. Pred nami se razprostre več kot 5000 predmetov različne provenience in rabe, ki so na ogled v ambientu edinstvenega sušilnega ostrešja. Ob pogledu navzgor opazimo prikaz sušenja modrotiskanega blaga, ob strani pri vhodu nas čaka vrsta modrotiskarskih modelov, zatem zimskošportni kotiček z zbirkami odličij Bojana Križaja in Mateje Svet, številne smuči, smučarske palice, čevlje in sani. V drugem delu pa se znajdemo med zbirko predmetov domače in rokodelske rabe – od likalnikov, mlinčkov, igrač, do jedilnih servisov, raznoraznih orodij, tudi pianina in, lahko bi rekli, vsega mogočega. Navdušenje ali zadrego požanje star zobozdravstveni ambient, na katerega naletimo ob koncu sprehoda po podstrehi.

In kaj je tisto, kar najbolj očara oz. zakaj arhitektura in ambientalna postavitev v prostoru tako magično učinkujeta na obiskovalca? Najverjetneje gre za preplet dejavnikov: od lepo ohranjenih, zanimivih in sporočilnih predmetov, prek njihove izborne postavitve, izjemnega mnoštva, pa tudi njihovega značaja do umestitve v sušilno ostrešje, ki mu na Slovenskem ni para.

Avra ali vzdušje nekdanjih kabinetov čudes, ki veje iz ostrešja, daje ambientu pridih naključnosti, obiskovalca pa postavi v vlogo iskalca in raziskovalca. Mnoštvo predmetov je namreč tolikšno, da je vsakokratni obisk, četudi za stalnega obiskovalca, novo doživetje.

Od 21. junija do 19. julija 2025 bo Gašperjeva podstreha dopolnjena z dvema razstavnima postavitvama, ki so ju pripravili študentje Fakultete za dizajn. S sodobno interpretacijo dediščine modrotiska se Tržiški muzej povezuje z Bienalom tekstilne umetnosti BIEN 2025.

Predstavljamo si lahko, da bo nova, četudi občasna ambientalna postavitev vnesla še nekaj magičnosti v Gašperjevo podstreho.

Piše: Anja Bajda, v.d. direktorice Tržiškega muzeja