Ali res prihajajo beograjski arhivi?

Če bo nova srbska oblast res demokratična, bi morala Sloveniji takoj dostaviti poskenirane dokumente zvezne Ozne, Udbe in KOS ljubljanske armade ter reprodukcije tajnih gradiv, ki so jih srbska služba in vrh KOS pošiljali v Slovenijo. To že več kot 20 let zahteva nasledstveni sporazum.

Enako velja za dokumentacijo SID (obveščevalne službe zunanjega ministrstva), Zveznega sveta za varstvo ustavne ureditve in zvezne partije, na katere sestankih so sodelovali tudi slovenski predstavniki (od Kardelja do Kučana).

Srbija bi morala enako storiti za Hrvaško, BiH, Makedonijo, Črno goro in Kosovo, hkrati pa odpreti tudi lastne arhive Ozne in Udbe – za zgled lahko vzame Madžarsko.

Priprava digitalnih kopij z modernimi tehnologijami ni pretirano draga ali zamudna v primerjavi z javno koristjo: stvarnim obračunom s preteklostjo in preprečevanjem njenega ponavljanja.

Srbi verjetno niso uničevali gradiva, ki se nanaša na Slovenijo (v nasprotju z našimi oblastmi), a če je bilo uničeno ob bombardiranju Nata, bodo morali predložiti dokaze. Arhivi so ključni za dokumentirano anatomijo socialističnega režima. Med drugim bi lahko razjasnili usodo posmrtnih ostankov Lamberta Ehrlicha, žrtev dachauskih procesov in Stjepana Crnogorca, ozadje procesov, afere JBTZ, vojaških priprav Mamule in Kadijevića ter sezname slovenskih oporečnikov.

Posebej zanimivo ostaja vprašanje, ali je bil Milan Kučan sodelavec KOS s kodnim imenom Plavi. To trdita generala Aleksandar Vasiljević in Marijan Kranjc; Kučan to zanika.

Dokler arhivi KOS ne bodo odprti, bo odločitev o tem, komu verjeti, odvisna od bralca. Živi bili pa videli!

Tako danes v obširnem prispevku na portalu Pozareport.si piše mag. Igor Omerza, raziskovalec udbovskih arhivov in avtor številnih knjig o slovenski polpretekli zgodovini. Omerza se prav v teh dneh odpravlja v Beograd, ker pripravlja naslednjo knjigo.

Celoten članek lahko preberete na povezavi: pozareport.si

M. D.